Novo hrvaško vlado čaka veliko dela

ZAGREB> Čestital je tudi zmagovalcem volitev v Sloveniji.

Potem ko je državna volilna komisija v nedeljo malo pred polnočjo objavila neuradne izide, ki so potrdili zmago njegove koalicije kukuriku, je verjetni mandatar za sestavo nove vlade Zoran Milanović poudaril, da ima nova vlada veliko odgovornost.

V kratkem nagovoru je čestital tudi zmagovalcem na volitvah v Sloveniji, Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića, ter izpostavil, da bo njegova vlada gradila partnerske odnose z državami, ki so v EU, ter pomagala sosedom, ki še niso, da dobijo članstvo.

HDZ se bo pripravljal na naslednje volitve

Nekaj pred polnočjo je v nedeljo javnost nagovorila tudi predsednica HDZ Jadranka Kosor, ki je za odhod HDZ v opozicijo iskala odgovornost pri drugih. "Pomembno je, da HDZ niso ponižali in da je niso spravili na kolena. Niso uspeli, da bi HDZ počasi izginila s politične scene. Že zdaj bomo začeli delati za zmago na prihodnjih volitvah," je dejala Kosorjeva, ki ni čestitala koaliciji kukuriku za zmago.

Zmagovalcem je čestital predsednik države Ivo Josipović, ki se je na novinarski konferenci zahvalil za sodelovanje tudi vladi premierke Kosor.

Nedeljskih parlamentarnih volitev se je v desetih volilnih enotah na Hrvaškem udeležilo 2,3 milijona volivcev oziroma nekaj manj kot 62 odstotkov upravičencev. V tujini je volilo dobrih pet odstotkov od več kot 400.000 volilnih upravičencev, je objavila volilna komisija v ponedeljek popoldne, potem ko je preštela glasove z 95,95 odstotka volišč.

Trdna koalicija

Koalicija kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) je dobila 80 poslancev v desetih volilnih enotah, imajo pa še dodatnega poslanca v posebni volilni enoti za manjšine. V 151-članskem saboru bodo imeli stabilno večino.

HDZ je skupaj s svojimi partnerji prejela 44 poslanskih sedežev v desetih volilnih enotah ter tri v posebni enoti za diasporo. Gre za najhujši volilni poraz HDZ, saj bo imela celo manj poslancev kot leta 2000, ko je morala s 46 poslanci prvič priznati poraz na volitvah. Med 47 letošnjimi mandati so namreč tudi mandati koalicijskih partnerjev HDZ, medtem ko bo imela sama HDZ tokrat manj kot 46 poslancev.

Hrvaški laburisti - stranka dela (HL) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSBB) bosta imeli po šest poslancev, neodvisna lista upokojenega duhovnika Ivana Grubišića dva poslanca, medtem ko bosta po enega poslanca imeli še Hrvaška kmečka stranka (HSS) in koalicija "pravaški dežnik", v kateri sta Hrvaška stranka prava Ante Starčević in Hrvaška čista stranka prava (HČSP).

Slovensko manjšino bo zastopal Hodžić

Narodne manjšine imajo zagotovljenih osem poslanskih sedežev. Od tega ima srbska manjšina tri poslance, ki bodo tudi v sedmem sklicu sabora prihajali iz vrst Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS). Albansko, bošnjaško, črnogorsko, makedonsko in slovensko manjšino bo v saboru predstavljal Nedžad Hodžić, pripadnik bošnjaške manjšine, je potrdila volilna komisija.

Zunanja ministrica za sodelovanje s Slovenijo

V polanskih klopeh bo sicer veliko novih obrazov, saj bo več poslancev koalicije kukuriku iz prejšnjega sklica sabora prešlo v Milanovićevo vlado. Kot napovedujejo hrvaški mediji, naj bi imela njegova vlada tri podpredsednike ter 17 ministrstev. Zunanja ministrica bo Vesna Pusić (HNS), ki je predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU.

Pusićeva je po zmagi levosredinske koalicije dejala, da bi se morali Hrvaška in Slovenija oddaljiti od preteklosti in začeti skupno delovati v regiji. Ko gre za odnose s Slovenijo, je spomnila, da je pred državama skupna naloga imenovanja treh sodnikov arbitražnega sodišča.

"Težko povem, ali se bomo uspeli dogovoriti glede treh članov arbitražnega sodišča. Po 9. decembru bomo imeli dva tedna za dogovor. Če ne bomo uspeli, bo tri sodnike imenoval predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ). Niti v tem primeru ne vidim nobenih težav," je dejala.

Ob tem Pusićeva upa, da bosta državi vprašanje meje "uredili na podlagi arbitražnega sporazuma, kakor sta ga ratificirala oba parlamenta".

Prva seja sabora bo predvidoma še letos

Novi sabor bo oblikovan največ 20 dni po objavi uradnih izidov volitev, te pa bo državna volilna komisija objavila v torek. Sicer je omenjeni rok odvisen tudi od tega, ali bodo morali na nekaterih voliščih ponoviti volitve, in pa od vložitve morebitnih pritožb na volilno komisijo in ustavno sodišče. Če ne bo zapletov, bo skrajnji rok za konstitutivno sejo sabora v tednu med božičem in novim letom.

Ko bo nato Josipović Milanovića imenoval za mandatarja, bo moral predsednik SDP v roku 30 dni v saboru predstaviti člane svojega kabineta ter vladni program, poslanci pa bodo nato glasovali o zaupnici vladi.

Ovse zadovoljen z volitvami

Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so ocenili, da so nedeljske volitve potekale v ozračju pluralizma ter na profesionalen in pregleden način. Morajo pa na Hrvaškem sprejeti dodatne ukrepe, ki bi izboljšali postopke, ko gre za urejanje volilnih seznamov in volilnih enot.

V Evropski komisiji pa so dejali, da se "veselijo tesnega sodelovanja z novim parlamentom in vlado". Izrazili so pričakovanje, da bo na Hrvaškem ohranjena enaka raven zavezanosti pristopu k EU kot doslej.

STA