Novo nadaljevanje grške tragikomične telenovele
Včeraj so politična in finančna prizorišča v Evropi prevevali optimistični toni, saj naj bi bil najnovejši grški reformni predlog “dobra podlaga za nadaljnje usklajevanje”. A bo za dogovor o izplačilu finančne pomoči Grčiji ključnih naslednjih 48 ur. S tem bi se edina balkanska članica evroobmočja začasno izognila bankrotu.
ATENE, BRUSELJ, LJUBLJANA> Grška politično-gospodarska telenovela je včeraj imela le krajši predah. Po enem od vrhuncev v zadnjem podaljšanem vikendu se bo na naslovnice medijev vrnila danes in jutri, ko naj bi se končala ena od etap v pogovarjanjih, pregovarjanjih in prepričevanjih med helensko republiko in njenimi posojilodajalci.
Zagotovo pa s tem ne bo konec težav Grčije, ki iz tedna v teden poskuša krpati svoje finančne luknje na vse mogoče načine. Do konca meseca mora IMF vrniti 1,6 milijarde evrov, nova vračila kreditov pa jo čakajo tudi v naslednjih mesecih. Ker se gospodarski kazalci po prevzemu oblasti s strani Sirize poslabšujejo, je tudi grški vladi vse bolj jasno, da brez novih zunanjih posojil ali pomoči ne bo mogla izpolniti vseh obveznosti.
Včeraj so iz političnih vrhov prihajali spodbudni namigi. Grški premier Aleksis Cipras je zagotovil, da je Grčija pripravljena resno in konstruktivno sodelovati v pogajanjih. Predsednik evrskega vrha Donald Tusk je pozitivno ocenil najnovejši grški predlog, češ da so prvič doslej naredili korak v pravo smer. Novi predlogi naj bi vključevali povečanje DDV v nekaterih turističnih conah, nove davke za velika podjetja in bogate, zmanjšanje ogromnega vojaškega proračuna, ne bi pa zarezali v najnižje pokojnine in plače.
Institucije in Grčija zdaj pospešeno nadaljujejo tehnična pogajanja. Po današnjem izrednem sestanku evroskupine naj bi voditelji dogovor zapečatili na jutrišnjem rednem vrhu v Bruslju, v petek pa bo še čas za morebitne podaljške.
Včeraj je Evropska komisija sporočila, da pripravlja sveženj za pomoč Grčiji pri črpanju 35 milijard evrov evropskih sredstev, ki so pod določenimi pogoji na voljo v okviru finančnega okvira 2014-2020. Grčija je bila dolgo časa med državami, ki so najslabše črpale evropska strukturna in razvojna sredstva. Evropska centralna banka je sicer v ponedeljek znova povečala nujno likvidnostno pomoč grškim bankam, medtem ko Grki še vedno množično dvigujejo denar z bančnih računov.
Ciprasova vlada je tudi doma v navzkrižnem ognju. Včeraj so se na osrednji atenski trg Syntagma množično podali privrženci evropske unije in obstanka Grčije v evroobmočju. Na drugi strani pa levi del Sirize zavrača Ciprasovo popuščanje in celo napoveduje uvedbo drahme.
Razplet pogajanj je zelo pomemben za Slovenijo, saj je z deležem jamstva v BDP med najbolj izpostavljenimi članicami evroobmočja. “Želimo si pozitivne rešitve, nihče si ne želi grexita, a ta možnost še vedno obstaja. Tudi Slovenija je morala izvesti boleče reforme, ki so se na koncu izplačale. Načela in pravila pa morajo veljati za vse enako,” je ob bok bruseljskim sestankom povedal Miro Cerar. Zaradi visoke izpostavljenosti Slovenije, ki se je že doslej izkazala s solidarnostjo do Grčije, bi si naša država v novem paketu pomoči Grčiji lahko izposlovala, da ne bo sodelovala. Da pa bo potrebna nova finančna injekcija za Grke, če se seveda ne bodo odločili za stečaj, pa nihče več ne dvomi.
DENIS SABADIN