Novodobni delavci so novodobni sužnji

LJUBLJANA> Varuhinja je v pogovoru za STA kot ustrezno ocenila svojo odločitev z začetka mandata leta 2007, ki se je že prevesil v zadnjo tretjino, da osrednjo pozornost nameni otrokom in starejšim. Parlamentarna delovna telesa prav v teh dneh obravnavajo poročilo varuha človekovih pravic za leto 2010, ki med drugim opozarja na nujnost sprejetja nekaterih zakonov in pomanjkljivo delovanje inšpekcijskih služb. Pred bližajočimi se predčasnimi parlamentarnimi volitvami pa varuhinja opozarja na vlogo medijev, ki jo imajo pri preprečevanju sovražnega govora v predvolilni kampanji.

Ni družinskih sodišč, tudi starejšim se ne piše najbolje

O svijem dosedanjem delu je povedala, da je bilo “veliko storjenega, veliko dela pa tudi še čaka. Tako je bil na primer sprejet zakon o preprečevanju nasilja v družini. Na področju pravic otrok pa še vedno ni zakona, ki bi opredelil zagovornika otrokovih pravic. Pri varuhu človekovih pravic že tri leta poteka projekt Zagovornik - glas otroka, čeprav je bil sprva mišljen le kot enoletni projekt do sprejetja ustreznega zakona. Prav tako še vedno ni družinskih sodišč, ki bi hitro in učinkovito sodila v primerih, kjer so vpleteni otroci.”

Podobno stanje je tudi na področju starejših. Na področju pravic starejših namreč še vedno ni zakona o dolgotrajni negi. Tudi ni dovolj zmogljivosti za pomoč za starejše, ki ne morejo več sami skrbeti zase. Vedno večji problem pa je revščina, ki jo opažamo pri različnih skupinah, je dejala Čebašek-Travnikova o ostalih nerešenih težavah ranljivih skupin.

Onemogočanje uveljavitve družinskega zakonika je napad na otrokove pravice

Na vprašanje, ali nasprotuje morebitnemu referendumu o družinskem zakoniku je varuhinja odgovorila: “O referendumu in ustavnem sodišču ne morem govoriti, lahko pa rečem, da je sprejeti družinski zakonik v večini rešitev zelo dober in v izrazito korist otrok. Onemogočanje uveljavitve teh zakonskih določb lahko razumemo kot napad na otrokove pravice. Družinski zakonik ni v ničemer sporen.”

S pomočjo družinskega sodišča do hitre rešitve primera “koroške deklice”

Varuhinja človekovih pravic pravi, da tragedij, kot je bila marca na Zaloški v Ljubljani, in primere, kot je primer “koroške deklice”, ne more preprečiti. “Take družine niti ne iščejo pomoči tako javno in odprto, kot bi si strokovnjaki želeli. Gotovo pa je, da bi se s pomočjo družinskih sodišč lahko razrešilo precej sporov, ki zdaj polnijo tudi medijski prostor. Primer koroške deklice je že eden takšnih. Če bi se to vprašanje obravnavalo bolj strokovno, hitro in v okviru družinskega sodišča, bi bila zadeva lahko že rešena in deklica nameščena v varnem okolju.”

Glede tragedije na Zaloški pa je strokovni nadzor pokazal, da bi bilo možno narediti kakšno stvar tudi drugače, je povedala Čebašek-Travnikova. “Toda opozarjam ne le na to, da očitno nekateri strokovni delavci niso bili dorasli razmeram, ampak tudi, da so strokovnjaki na centrih za socialno delo premalo usposobljeni za zelo zahtevne primere, po drugi pa prezasedeni s številnimi obveznostmi.”

Revščina je pokazala zobe že pred krizo

O vplivu gospodarske in finančne krize je Čebašek-Travnikova opozarjala že pred njenim razmahom. “Kmalu po prevzemu mandata sem ugotovila, da revščina vstopa tudi v Slovenijo. Takrat še noben državni organ ni govoril o revščini. Maja 2008, ko uradno krize še ni bilo, smo pripravili posvet Podobe revščine in takratno vlado opozorili na probleme, ki jih zaznavamo in za katere vlada tedaj ni imela pripravljenih rešitev. Na žalost so se naše ugotovitve izpred treh let pokazale kot točne.”

To je novodobno suženjstvo

O perečih težavah na področju delavskih pravic in primerjavi z novodobnim suženjstvom je varuhinja dejala, da je ta primerjava povsem ustrezna. “Gre za skoraj popolno odvisnost zaposlenih od delodajalca, hkrati pa je zaradi pomanjkanja denarja omejena tudi možnost njihovega gibanja in koriščenja dobrin, na primer zdravstvenih in kulturnih. Zaradi teh razlogov so tudi pritožbe na ravnanje delodajalcev redke, saj se ljudje ne odločajo zanje v strahu, da bo njihovo stanje taka pritožba še poslabšala.” Kot svetel zgled urejenega odnosa med delodajalcem in delavci je navedla primere skandinavskih držav in Avstrije.

Še vedno nimamo nacionalne institucije varuha človekovih pravic

Medtem ko Varuh človekovih pravic RS obravnava individualne primere kršitev, pa kršitve človekovih pravic na populacijskih ravni lahko spremlja le nacionalna institucija. In te v Sloveniji ni. “Ta vlada je v nekoliko nerodnem položaju, ker predloga, ki smo ga lani pripravili skupaj z nekaterimi ministrstvi, ni potrdila. Zdaj se mora soočati z očitki na ta račun. Menim, da je bila odločitev, da tega predloga sploh niso obravnavali, ampak ga zavrnili zaradi varčevanja, prenagljena. A to nas že tepe. Iz mednarodnih inštitucij se že oglašajo in želijo od varuha odgovore, ki bi jih morala podajati nacionalna inštitucija. Slovenija v mednarodnih bazah podatkov izpade kot država, ki nekaterih pomembnih stvari na področju človekovih pravic nima ustrezno urejenih,” je pojasnila Čebašek-Travnikova.

Stvari se počasi spreminjajo

Na vprašanje ali se razmere na področju človekovih pravic izboljšujejo, je varuhinja odgovorila, da smo na kratki rok s svojimi priporočili bolj uspešni pri manjših spremembah, a tudi na dolgi rok se stvari počasi spreminjajo. “Zakon o pacientovih pravicah, zakon o preprečevanju nasilja, zakon o izenačevanju možnosti invalidov ... Vse to kaže, da se stvari na področju človekovih pravic dolgoročno vendarle urejajo,” je zaključila varuhinja človekovih pravic.

NR