O koroških bombnih napadih tudi v avstrijski komisiji
Avstrijska komisija zgodovinarjev, ki se ukvarja z bombnimi napadi na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja, je danes v Celovcu predstavila vmesno poročilo. Konkretnih podatkov niso sporočili, napovedali pa, da bodo v zaključnem poročilu spregovorili tudi o imenih, ki se pojavljajo v raziskavah. Delo naj bi končali do leta 2012.
CELOVEC> Na avstrijskem Koroškem je bilo po podiranju dvojezičnih krajevnih tabel v 70. letih minulega stoletja izvedenih več bombnih napadov. Tarče so bili med drugim spomeniki koroških nemškonacionalnih brambovcev, partizanski spomeniki ali električni drogovi. Vrhunec je bil bombni napad na plebiscitni muzej v Velikovcu leta 1979, v katerem so bili ranjeni dva napadalca, sicer jugoslovanska državljana, ter kustos muzeja. Novo razpravo o bombnih napadih na avstrijskem Koroškem so sprožili notranjepolitični spori v Sloveniji.
Varstvo podatkov ne bo veljalo
Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je zato lani imenoval komisijo zgodovinarjev, ki naj bi raziskala ozadje napadov. Kot je na današnji predstavitvi vmesnega poročila dejal predsednik komisije Wilhelm Wadl, sicer direktor deželnega arhiva avstrijske Koroške, imajo še veliko dela, saj naj bi bilo ogromno gradiva, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V zaključnem poročilu bodo objavili imena vseh, ki se pojavijo v raziskavah. Kdor se je v tistem času politično udejstvoval, za tega varstvo podatkov ne velja, je zatrdil Wadl.
“Radikalni Slovenci” v stiku z Iro
Znanstveni vodja komisije Alfred Elste je opozoril, da je serijo bombnih napadov potrebno videti v širšem kontekstu. Podobni dogodki so bili tedaj tudi v Nemčiji in Italiji, je menil Elste, in zatrdil, da naj bi “radikalni Slovenci” v začetku 70. let navezali stike celo z irsko podtalno organizacijo Ira.
STA