O usodi migrantskih delavcev v času gospodarske krize

V izjavi, ki je dvignila veliko prahu, je Merklova sporočila, da se zadeva z migranti ni iztekla tako, kot so želeli. Ko se je pojavila ekonomska kriza, so priseljenci postali odvečni - še bolj odvečni od že tako odvečne množice brezposelnih, četudi “pravih” Nemcev ali Evropejcev. Maksimizacija dobička namreč terja svoje - dobro upravljanje podjetja je tako, ki mu prihrani čim več denarja, “sredstva” pa izrabi, kolikor je to le mogoče (samoumevno je že, da se med surovine umešča tudi človek, ne nazadnje to ponazarja raba angleške sintagme 'human resources' (človeški viri).

Tuji delavci so snovnosti še nekoliko bliže. Odvečnost odvečnih je na predstavitvi knjige Migranti v Sloveniji - med integracijo in alienacijo v okviru letošnjih Dnevov humanistike v Kopru izpostavila tudi antropologinja in ena od soavtorjev knjige dr. Karmen Medica: “V zadnjem času se izraz 'migracija' vse bolj nanaša na delovno silo, ne na ljudi. Ko govorimo o premikanju intelektualcev, se uporablja izraz 'cirkulacija možganov', ko govorimo o poslovnežih, naj bi šlo za 'socialno mobilnost', kadar govorimo o delavcih, pa se uporablja izraz 'delovna sila'. Ljudje so iz tega konteksta izpadli.”

Ob isti priložnosti je sociologinja dr. Ana Kralj izpostavila dvojno igro Evropske unije v odnosu do migrantov: ko govorijo o migraciji peščice najbolj izobraženih, tem ljudem ponujajo posebne ugodnosti, s seboj lahko pripeljejo družine, imajo celo nekatere davčne olajšave; ko pa gre za integracijo manj izobraženih tujih delavk in delavcev, evropske države nikakor niso tako inventivne in dobronamerne. “Evropska unija na migrante še vedno gleda kot na krpo, ki jo uporabiš, ožmeš, izžmeš. Ko je prenapita, preveč umazana in preveč iztrošena, jo vržeš stran,” je žalostno stanje opisala Kraljeva.

REKA ŠAV

Več o tem preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.

Migrantski delavci so običajno prvi med odvečnimi, ko zahtevajo upoštevanje svojih pravic.Reuters