O zasvojenosti 21. stoletja: ujetniki virtualnega sveta

Najbolj zvesti uporabniki spleta, televizije in mobilnih telefonov so mladostniki. Po podatkih evropske raziskave EU Kids Online pa v Sloveniji stopijo v stik s spletom že devetletni otroci. V severnoevropskih državah je meja še nižja, saj otroci postanejo spletni uporabniki že pri osmih letih. Kar 48 odstotkov otrok ima dostop do spleta v svoji sobi, skoraj en otrok od treh pa se nanj poveže preko mobilnega telefona. 12 odstotkov mladih pravi, da so imeli že zelo slabo spletno izkušnjo (spolno nadlegovanje ali ustrahovanje), pri čemer je zanimivo to, da večina staršev o tem ne ve ničesar.

Virtualna pravljica je vedno lepša od resničnosti

Informacijska tehnologija je izgubila svojo prvotno vlogo informiranja in začela pogojevati uporabnikovo realnost. Otrok, ki je zasvojen z gledanjem televizije, si dan uredi tako, da mu bo uspelo gledati risanke in nadaljevanke, kasneje pa sanjariti o čudovitem svetu iz ekrana. Še hitreje nas zasvoji splet, ker smo pri njegovi uporabi aktivni. Njegova moč se kaže predvsem v povezovanju ljudi v socialna omrežja, med katerimi je še vedno največje Facebook s 500 milijoni prijavljenih uporabnikov vseh narodnosti in starosti. Veliko uporabnikov mu zaupa svoje podatke, tudi tiste najbolj osebne, z osveževanjem svojega statusa pa svetu sporoča, kje v danem trenutku je in kaj počne. Njegovo naivnost in odsotnost z doma pa lahko izkoristijo nepridipravi, ki smo jih prej imeli za “prijatelje”. Prav tako ni priporočljivo objavljati fotografij svojih otrok, saj nikdar ne vemo, kje bodo končale. In, ali je etično objaviti fotografije še nerojenih ali zelo majhnih otrok, ki še ne morejo izražati svoje volje? Kaj pa, če to otrokom ne bo všeč, ko odrastejo?

Če se vsako prosto minuto povežete na Facebook in vas misel na to, da bi ga prenehali uporabljati, vznemirja, je to znak za zasvojenost. Kaj pa je vzrok odvisnosti od virtualnega sveta? Predvsem skupek osebnostnih lastnosti in okolja odraščanja. Pomanjkanje samozavesti, ohlapen stik s stvarnostjo, zatekanje v sanjarjenje in nizka toleranca za stres, je le nekaj lastnosti, ki vplivajo na nastanek zasvojenosti. Huda zasvojenost na posamezniku pusti vedenjske spremembe, kot so agresivnost, objestnost, nihanje razpoloženja od ene do druge skrajnosti, neupoštevanje meja drugih itd., kar ne vpliva samo nanj, ampak na celotno okolico.

Igra, ki je zasvojila svet

Računalniške igre so zelo priljubljena oblika zabave, s katero si marsikdo krajša čas, ne glede na starost ali spol. Pri tem pa se običajno ne zaveda tanke meje, ki loči zabavo od zasvojenosti. Računalniška grafika je napredovala, že dolgo več pa ni treba igrati proti umetno programiranim nasprotnikom. Hitre internetne povezave omogočajo povezovanje z ljudmi s celega sveta, kar dela igranje še bolj privlačno. World of warcraft je igra, ki je osvojila in zasvojila svet. Nobenemu konkurenčnemu izdelku se do sedaj ni posrečilo odvzeti njenega primata. Trenutno jo igra 12 milijonov ljudi, med njimi tudi veliko Slovencev.

Zakaj pa pravzaprav gre? Igra poteka tako, da se vsi igralci znajdejo v istem fantazijskem svetu, kjer ima vsak svojo vlogo. Pustolovščina je podobna branju knjige, ki nima konca. Igra ne temelji na nasilju - vsak si izbere svojo pot, svoboda neštetih možnosti pa marsikoga zasvoji.

“Igra mi pomeni drug svet, v katerem se zabavam, družim s prijatelji in spoznavam tuje ljudi. Naučim se tudi tujega jezika,” je povedal Jan Keber, 18-letni dijak. Pri vseh računalniških igrah pa je potrebno veliko zmernosti in odločnosti, saj so posledice zasvojenosti lahko zelo hude. “Opažam, da se zaradi iger ljudje slabše socializirajo v pravem življenjem in so bolj zaprti vase oz. sramežljivi,” še doda naš sogovornik. Zaradi pretiranega igranja zasvojenec lahko začne zanemarjati tudi vsakdanje obveznosti ali družino. Posledice pa so seveda tudi fizične, kar se najbolj kaže v napravilni prehrani, glavobolih, bolečinah v križu in težavah z očmi.

Tudi mediji imajo svoj “virtualni svet”

Vse to, kar spremljamo v medijih, je del naše vsakdanje realnosti, ki jo ti soustvarjajo. Pred petdesetimi leti si niso predstavljali, da bi lahko npr. televizija vplivala na javno mnenje. Danes ima največjo moč splet, ki nam omogoča, da se lahko v sekundi povežemo z drugim koncem sveta. Televizija, internet in ne nazadnje tudi mobilni telefoni pa imajo še drugačno moč - to je, da človeka zvabijo v virtualni svet, kjer obstaja popolno življenje z idealnimi odnosi med ljudmi. Veliko ljudi je odvisnih od virtualnega sveta, čeprav ta vedno ponuja izbiro. Vsakdo se lahko sam odloči, kakšno vlogo bo tehnologija igrala v njegovi stvarnosti. Morda bo sredstvo, s katerim bo spoznaval realni svet, ali pa pot v zaslepljenost in ujetost v svet, ki ga v resnici ni. Enako je tudi z mediji - če smo sposobni kritično in selektivno sprejemati informacije, nam lahko zelo koristijo, v obratnem primeru pa našo realnost izkrivljajo.

TANJA ŽUVELA, AGATA VENIER

Jan Keber: “Igra mi pomeni drug svet, v katerem se zabavam, družim s prijatelji in spoznavam tuje ljudi.”