O zgodovinskem sodelovanju med Idrijo in Čedadom
Doprsni kip Jurija Vege, ki je v začetku 20. stoletja krasil pročelje idrijske realke, so morali v času fašizma odstraniti. V svojih vrtovih mu je “politični azil” nudil čedadski podjetnik Cesare Constatini, leta 1951 pa se je kip končno vrnil v domačo Idrijo. V četrtek bodo s kulturno-zgodovinsko prireditvijo v Čedadu počastili častno držo, ki jo je pokazal Costantini.
ČEDAD > Marmorno poprsje slavnega matematika in vojaškega stratega Jurija Vege so leta 1903 slavnostno namestili nad vhod v Realko, a so kasneje fašistične oblasti ukazale, da ga morajo odstraniti. Za kip, ki je delo Martina Bizjaka, se je zavzel tigrovec in prvi ravnatelj idrijskega Mestnega muzeja Srečko Logar, v vrtu svoje palače v Čedadu pa ga je več kot deset let hranil podjetnik Cesare Costantini.
Spomin na zgodovinski dogodek
Častno držo čedadskega podjetnika bodo počastili z večerom Kapljice zgodovine in kulture. Večer, ki se bo odvil v čedadski palači Craigher-Gabrici, pomeni počastitev zgodovinskega spomina na deveti avgust leta 1509, ko so prebivalci Čedada pregnali cesarske osvajalce vojvode Brunswicka. Letošnje Kapljice so posvečene prav Costantiniju, njegovo zgodovinsko vlogo pa bo predstavil Tomaž Pavšič, ki bo govoril tudi o zgodovinski povezavi med Idrijo in Čedadom. Nekaj zgodovinskih kapljic bo nalil tudi znani čedadski lekarnar in “obmejni pisatelj” dr. Franco Fornasaro. Kulturne kapljice bosta točila harfistkaMarta Vignain flavtist Stefano Fornasaro s pevskim zborom Tri doline/Tre valli. Večer, ki ga organizirajo družina Givannija Costantinija (Cesare je bil njegov oče), Univerza za tretje obdobje in drugi, bo vodildr. Adolfo Londero, ki je svojo mladost preživljal v Tolminu.
Costantini - podjetnik iz Čedada
Cesare Costantini je iz čedajske družine, iz nje pa je vzniknil tudi kakšen minister ali kardinal. Podjetnik Costantini je poslovne stike gojil tudi z idrijskim rudnikom, kjer je z delavci sklenil številna poznanstva in prijateljstva. Svoje ostarele delavce je obiskoval še po vojni, posebej tiste, ki so že pred vojno delali na Keltiki. RŠA
