Ob 110. obletnici rojstva v Gorici rojene igralke Nore Gregor

Svet
, posodobljeno:

S projekcijo podob Nore Gregor in glasbo iz obdobja zgodnjega zvočnega filma so se na goriškem Travniku pred kratkim spomnili 110. obletnice rojstva gledališke in filmske igralke, rojene v Gorici. Najbolj je poznana po glavni vlogi Christine de la Cheyniest v Renoirjevi filmski klasiki Pravilo igre.

GORICA> Pred natanko 110 leti v tedaj avstrijski Gorici rojena Eleonora (Nora) Hermina Gregor je bila dolgo ena od pri nas najbolj spregledanih igralk, ki so dosegle svetovno veljavo na gledaliških deskah, v nemem in nato še zvočnem filmu po svetu. Po prvih uspehih v gledališču je leta 1920 prvič nastopila v filmu, prvi pomemben mejnik v njeni karieri pa je bila glavna ženska vloga princese Lucie Zamikoff v filmu Mikael (1924) slovitega režiserja Carla Theodorja Dreyerja, ki velja tudi za njen najbolj znani nemi film. Med letoma 1930 in 1932 je Nora Gregor posnela tri filme v Hollywoodu in igrala v gledališčih v San Franciscu in Los Angelesu, a se je kasneje vrnila v Evropo, kjer se je znova proslavila, sprva v gledališču. Po poroki leta 1937 je začasno prekinila kariero, priključitev Avstrije nacistični Nemčiji pa so jo z možem prisili v izgnanstvo. Najprej v Francijo, kjer Nora navduši slovitega režiserja Jeana Renoirja in leta 1939 odigra glavno vlogo Christine de la Cheyniest v njegovem filmu Pravilo igre (La Règle du jeu), mojstrovini svetovne kinematografije. Kasneje emigrira v Južno Ameriko, kjer je leta 1945 v Čilu posnela svoj zadnji film La fruta mordida. Umrla je nepojasnjene smrti leta 1949, stara komaj 48 let.

Da Nora Gregor na Goriškem ni ostala v pozabi, je zaslužen prav Kinoatelje, kjer so leta 1999 začeli ponovno odkrivati in predstavljati burno življenjsko in umetniško zgodbo te slovite nemške Goričanke. V Kinoateljeju so o njej najprej objavili publikacijo, prikazovali so številne njene filme, odprli odmevno razstavo in leta 2005 izdali še obsežno monografijo. Ob obletnici so v preddverju goriške Hiše filma predvajali dokumentarec o “slavljenki”, ki so ga posneli ob njeni stoletnici, poleg zdravice pa so njej v spomin razrezali tudi torto. Sedaj si prizadevajo, da bi se Gorica veliki igralki, svoji rojakinji, poklonila s trajnim obeležjem in jo s tem “končno pripeljali domov.”MM