Ob 31. obletnici genocida v Srebrenici pokopali posmrtne ostanke desetih žrtev

SREBRENICA • S pokopom še desetih žrtev v spominskem centru v Potočarih zdaj skupno počiva 6782 žrtev genocida, ki so ga 11. julija 1995 med vojno v Bosni in Hercegovini zagrešile sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića. Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom v Potočarih blizu Srebrenice potekata na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje pod nadzorom Združenih narodov, in začele množično pobijati Bošnjake. Najmlajša danes pokopana žrtev je bila ob smrti stara 20 let, najstarejša pa 56 let.

V spominskem centru v Potočarih pri Srebrenici so danes pokopali posmrtne ostanke desetih žrtev.

Foto: Armin Durgut/pixsell/f.a.bobo

Spominska slovesnost ob 31. obletnici genocida v Srebrenici

Foto: Armin Durgut/pixsell/f.a.bobo

Do 19. julija so jih pobile najmanj 8372, večinoma moških in dečkov. Okoli 25.000 žensk, otrok in starejših pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Nizozemske modre čelade jih niso zaščitile, čeprav so se prebivalci tega mesta ob Drini na meji s Srbijo zatekli k njim po zaščito na območju nekdanje tovarne akumulatorjev v Potočarih. Nizozemska se je zaradi tega že večkrat opravičila.

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zaradi genocida v Srebrenici na dosmrtni zapor obsodilo pet vojnih zločincev, tudi najbolj odgovorna, takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžić in poveljnika njene vojske Mladića.

Ob obletnici pozivi k ohranjanju resnice in miru

Slovesnosti se je udeležil tudi vršilec dolžnosti visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Louis Crishock, ki je poudaril, da izgube najbližjih ni mogoče nadomestiti, a je treba ohranjati spomin na žrtve, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. "Za tiste, ki so bili pred nami, pa tudi za tiste, ki prihajajo za nami, moramo ohranjati resnico ter podpirati mir in spravo. Naj žrtve počivajo v miru, ne bomo jih pozabili," je dejal Crishock, ki se mu je pridružil tudi ameriški odpravnik poslov v BiH John Ginkel. 

Predsedujoči predsedstvu BiH Denis Bećirović pa je izjavil, da je Srebrenica svetovni opomin, da je treba na razčlovečenje, sovraštvo in velikodržavne projekte odgovoriti pravočasno, saj se nasilnikom ne sme popuščati. "Množične usmrtitve julija 1995 niso bile posledica spontanega ravnanja ali nenadzorovanega sovraštva. Nasprotno, genocid je bil skrbno načrtovan in brutalno izveden," je dejal Bećirović. Ob tem je poudaril, da del odgovornosti za ta zločin nosi tudi Srbija, kar po njegovih besedah potrjujejo sodne razsodbe.

Foto: Hina/sta

Namestnik župana Srebrenice Hamdija Fejzić je na slovesnosti medtem dejal, da mora Srebrenica ostati trajen opomin, da se to, kar se je tam zgodilo leta 1995, ne bi nikoli več ponovilo. Podpredsednica združenja Matere Srebrenice Kada Hotić pa je opozorila, da se ne sme dopustiti, da v BiH znova izbruhne vojna, saj potem tudi Evropa ne bo živela v miru.

V Beogradu nasilje pred komemoracijo za žrtve

Današnjo obletnico je sicer zaznamoval tudi incident v Srbiji, kjer so neznanci zjutraj v središču Beograda pretepli organizatorja tamkajšnje komemoracije za žrtve genocida v Srebrenici, pisatelja in aktivista Vladimirja Arsenijevića, poroča sarajevski portal Klix. Kot je Arsenijević zapisal na družbenem omrežju Instagram, ga je pred začetkom spominskega shoda pričakala skupina od 20 do 30 mladih, ki so ga udarjali, brcali in mu grozili. Na kraju, kjer bi moral potekati shod, so se pred tem pojavili grafiti, ki poveličujejo Ratka Mladića in vojsko Republike Srbske ter omenjajo število srbskih žrtev. Po napadu so organizatorji iz varnostnih razlogov odpovedali spominski shod, za zvečer pa je na Trgu republike v Beogradu napovedana ločena komemoracija s prižiganjem sveč.

Slovenija ob obletnici poudarja pomen sprave za prihodnost BiH

"Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva in nestrpnosti. Opominja nas na odgovornost mednarodne skupnosti, da odločno preprečuje množična grozodejstva ter si dosledno prizadeva za ohranjanje miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega prava," je, kot so v petek zvečer sporočili z zunanjega ministrstva, poudaril minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer.

"Naše misli so z žrtvami, njihovimi družinami, preživelimi ter z vsemi, ki še vedno iščejo svoje pogrešane," so še zapisali na ministrstvu. Pri tem so poudarili pomen krepitve sprave, medsebojnega zaupanja in sodelovanja, ki ostaja ključnega pomena za napredek Bosne in Hercegovine na njeni evropski poti in za razvoj države.

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je poudaril, da Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva in nestrpnosti.

Foto: Bor Slana/sta

ZN in EU poudarjata pomen spomina na žrtve

Žrtev genocida v Srebrenici se danes v Evropski uniji spominjamo z evropskim dnevom spomina, po svetu pa z mednarodnim dnevom spomina. V Federaciji BiH je medtem danes dan žalosti, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki pokola v Srebrenici ne priznavajo za genocid.

Tako ZN kot EU ob obletnici genocida opozarjajo na pomen ohranjanja zgodovinske osveščenosti in spomina na žrtve. "Spominjanje na Srebrenico pomeni varovanje (...) pred revizionizmom, prizadevanje za odgovornost in priznavanje trpljenja vsake žrtve. Pomeni tudi boj proti sovražnemu govoru in diskriminaciji ter obnovitev naše odločenosti, da 'nikoli več' postane resničnost za vse," je v petek dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos sta v izjavi opozorili, da genocid v Srebrenici sodi med najtemnejše epizode v evropski zgodovini.

Foto: Thierry Monasse/sta

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos sta medtem v petkovi skupni izjavi opozorili, da genocid v Srebrenici sodi med najtemnejše epizode v evropski zgodovini. "Spominja nas na našo dolžnost, da gradimo mirne družbe, varujemo človeška življenja in dostojanstvo ter branimo temeljne vrednote, na katerih temelji Evropska unija," sta dejali in dodali, da v Evropi ni prostora za zanikanje genocida, revizionizem ali poveličevanje obsojenih vojnih zločincev.

Voditelje v BiH in vsej regiji sta pozvali, naj dajo prednost dialogu pred konfrontacijo ter podprejo proces iskanja in identifikacije preostalih žrtev. Prav tako sta zagotovili, da EU ostaja zavezana evropski prihodnosti BiH kot suverene, združene, večetnične in demokratične države.