Ob izidu prevoda knjige Skupno je Slovenijo obiskal Antonio Negri
Antonio Negri se je slovenski javnosti minuli teden predstavil na dveh tematskih večerih na Fakulteti za družbene vede in v prostorih nekdanje tovarne Rog v Ljubljani. Predstavil je svoje zadnje delo Skupno (Commonwealth). “Skupno” predstavlja tudi osrednji pojem njegovega dela, katerega razumevanje ponuja kot enega izmed ključnih alternativnih elementov družbeno-politični situaciji danes.
Antonio Negri je mislec, ki je v poznih sedemdesetih veljal za ideologa militantnega italijanskega delavskega gibanja Rdeče brigade in bil leta 1979 zaradi tega tudi obsojen. Leta 1983 je bil na listi Radikalne stranke Marca Panelle izvoljen v parlament. Pod zaščito parlamentarne imunitete je istega leta pobegnil v Francijo. Poslanska zbornica mu je imuniteto odvzela, sojenje pa je potekalo na obnovljenem procesu v času njegove odsotnosti. Pod obtožbo organiziranja ugrabitve Alda Mora in oborožene vstaje proti državi je bil obsojen skupno na trideset let zapora. Antonio Negri se je na sodišču branil z molkom.
V letih emigracije je z največjimi filozofskimi imeni, kot so Gilles Deleuze, Michel Foucault in Jacques Derrida, predaval na Collège international de philosophie v Franciji.
Slavoj Žižek je ob njegovem prvem odmevnem delu z naslovom Imperij dejal, da gre za komunistični manifest današnjega časa. Ideje, ki jih je Negri razvijal pozneje, je objavil v knjigi Multituda, triologijo pa zaključil z delom Skupno. Večino svojih zadnjih del pripravlja v sodelovanju z ameriškim teoretikom Michaelom Hardtom.
Aktualnost misli Antonia Negrija
Kriza neoliberalizma, ki se ji avtor posveča že v delu Imperij, se v prvi vrsti kaže v vse večjem izključevanju najrazličnejših družbenih slojev in se manifestira v vojnah, trpljenju, bedi in izkoriščanju, pobijanju civilnega prebivalstva, opuščanju mednarodnega prava, “začasni” razveljavitvi pravic, problemih migrantov … Zahodni breg, Gaza, Abu Grajb, Guantanamo, Faludža … so le najbolj reprezentativne (neo)imperialistične kršitve človeške integritete, ki so praviloma vedno predstavljene kot izjeme družbene stvarnosti. Negri se s tem ne strinja in opozarja, da je le-te potrebno razumeti prej kot pravila družbene dinamike današnje dobe.
Realna kriza se po njegovem kaže v popolni izgubi nadzora nad zakonitostjo trga, ki postaja edina subjektiviteta sama na sebi in producira lastne zakonitosti družbene realnosti. Razpolaganje s splošnimi dobrinami je postalo domena izključno tržne logike.
Antonio Negri poudarja, da je potreben ponovni premislek o neenakomerni porazdelitvi svetovnega bogastva.
ROBI ŠABEC
Več o tem preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.