Ob obali bi se lahko že vsi greli na morje
Božo Dukić je prepričan, da je vsak liter nafte ali plina, ki ga ob morju potrošimo za ogrevanje objektov, razmetavanje z denarjem. Zato je svojo poslovno nišo poiskal v obnovljivih virih energije in energetskem posodabljanju starejših objektov.
Njegova tehnologija temelji na obnovljivih virih, kot so zemlja, vode, podtalnica ... in seveda morje. Za prihodnji teden pripravlja v Strunjanu izobraževalne delavnice o obnovljivih virih energije za nevladne okoljevarstvene organizacije.
Božo Dukić iz Kranja je zanimiv možakar. Ko se pogovarjaš z njim o alternativnih virih ogrevanja, se bolj kot o poslovnih vidikih problematike raje razgovori o ekoloških. Kot da ne bi projekt ogrevanja na obnovljive vire že nekaj let predstavljal osnovnega poslovnega programa njegovega družinskega podjetja Geosonda. Pravi, da je po naravi vztrajen in potrpežljiv, zato lahko mirno čaka, da se zgodi premik v zavesti Slovencev. O racionalnejši rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov razmišlja že desetletja; v tem času je okusil že bitke z okoljskimi ministri, ko je šlo za uveljavljanje malih elektrarn, obdobje raziskovanja novih tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije, nazadnje pa se je znašel še v vlogi promotorja javno-zasebnega partnerstva v okoljskih investicijah in uvajanju obnovljivih in alternativnih virov energije.
Prepričan je, da je danes, zaradi krize morda bolj kot kdajkoli prej, pravi trenutek za obnovo in energetsko posodobitev celotne mreže šol in vrtcev. Država bi s tem pognala investicijski cikel, s čimer bi pomagala celotnemu gradbenemu sektorju, obenem pa naredila korak bliže spoštovanju okoljevarstvenih direktiv EU.
Njegovi izračuni so preprosti. V Sloveniji imamo okoli 1600 šolskih objektov, od katerih večina potrebuje celovito prenovo, vključno z obnovo fasade in strojne instalacije. To pa je lahko obenem idealna priložnost za prehod na rabo obnovljivih virov. Dukić se zaveda, da gre za zajeten investicijskih zalogaj, ki bi si ga tako država kot občine v tem trenutku težko privoščile. Zato opozarja na denar EU, kjer bo v prihodnjih petih letih v strukturnih skladih na voljo okroglih 185 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ko temu dodamo obvezni delež države in skromnejši prispevek občin, bi lahko v prihodnjih letih v program obnove šolskih poslopij vložili okroglih 50 milijonov evrov.
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ
Več o tem lahko preberete v prilogi Sobota tiskane izdaje primorskih novic.