Ob obletnici umora pozivi k pravici za Hašodžija

RIJAD, CARIGRAD > Disidentski novinar, ki je bil nekdaj blizu savdski kraljevi družini, je 2. oktobra lani vstopil v savdski konzulat v Carigradu, kjer je nameraval urediti dokumente za poroko s svojo turško zaročenko. Od tam se ni nikoli več vrnil.

Preiskava turških obveščevalcev je pokazala, da je Hašodžija skupina savdskih agentov zaslišala, ga mučila, umorila in na koncu razkosala. Trupla kolumnista Washington Posta niso nikoli našli.

Savdske oblasti so v zvezi z umorom prijele enajst osumljencev, ki jim sodijo za trdno zaprtimi vrati.

Tako ameriška obveščevalna agencija Cia kot posebna poročevalka ZN Agnes Callamard sta v zvezi z umorom s prstom pokazala na savdskega prestolonaslednika in dejanskega vladarja kraljevina Mohameda bin Salmana. Ta je zanikal, da bi umor ukazal, je pa kot vladar prevzel odgovornost zanj.

Minuta molka pred veleposlaništvom

Pred savdskim veleposlaništvom v Carigradu so danes Hašodžijevi prijatelji, aktivisti za človekove pravice in svobodo medijev pripravili slovesnost, ki so jo z minuto molka začeli ob 13.14 po lokalnem času (12.14 po srednjeevropskem). Natanko ob tej uri je Hašodži pred letom dni vstopil v konzulat, od koder se ni nikoli več vrnil.

Slovesnosti se je udeležila tudi Hašodžijeva nesojena soproga Hatice Cengiz. Turška zaročenka je pred letom dni pred konzulatom več ur čakala na Hašodžija, preden je oblasti obvestila o njegovem izginotju. Med zbranimi so bili tudi posebna poročevalka ZN Callamardova in jemenska Nobelova nagrajenka za mir Tavakol Karman ter Jeff Bezos, lastnik časnika Washington Post.

Callamardova je že ob bin Salmanovem prevzemu odgovornosti za umor Hašodžija prek twitterja navedla, da takšna izjava pomeni posredno priznanje, da je bil umor Hašodžija državni umor. “Zgodil se je pod njegovim nadzorom in on je dejanski vodja države. Država je torej vpletena prav toliko kot on sam,” je dodala Callamardova.

Cengizova pa je za nemško tiskovno agencijo dpa povedala, da se Hašodži ni strinjal s prestolonaslednikom in kraljevino, da pa imajo zaradi njegovega umora “sedaj veliko večje težave”. “In za to bodo plačali,” je pristavila.

Amnesty International: savdski kazenski sistem ima veliko pomanjkljivosti

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je medtem ob obletnici Hašodžijevega umora ocenila, da prevzem odgovornosti za umor s strani prestolonaslednika bin Salmana ni dovolj.

“Če prestolonaslednik in savdska vlada mislita resno, morata biti transparenta in razkriti vse, ki so vedeli za načrtovanje, izvedbo in posledice Hašodžijevega umora,” je izjavila direktorica HRW za Bližnji vzhod Sarah Leah Whitson.

Amnesty International (AI) je medtem ocenil, da prestolonaslednikov priznanje odgovornosti ostaja v polju odnosov z javnostmi, če mu ne bo sledilo takojšnje ukrepanje.

Savdske oblasti morajo takoj in brez omejitev dovoliti prihod neodvisnih opazovalcev za človekove pravice, ki bodo spremljali sojenje obtoženim za umor Hašodžija, in dovoliti, da ga spremlja javnost, je povedala direktorica raziskav o Bližnjem vzhodu pri AI Lynn Maalouf.

Po navedbah AI ima namreč savdski kazenski sistem veliko pomanjkljivosti, zaporniki nimajo dostopa do odvetnikov, sililo naj bi se jih tudi k podpisu vnaprej pripravljenih priznanj.

AI je tudi ena izmed 18 organizacij za zaščito človekovih pravic, ki so mednarodno skupnost in ZN pozvale, naj ne normalizirajo odnosov z Rijadom, če ta ne bo zagotovil neodvisne preiskave Hašodžijevega umora in storilcev, vključno s tistimi na vrhu verige poveljevanja ter sojenja krivcem.

Mednarodni inštitut za tisk (IPI) s sedežem na Dunaju pa je v pismu savdskemu kralju Salmanu terjal transparentno sojenje obtoženim. “Savdska vlada mora dovoliti dodatno preiskavo in nov transparentni sodni proces, z mednarodnim nadzorom, podporo in prispevkom, kot je to priporočila posebna poročevalka ZN,” so v pismu zapisali pri IPI, ki se bori za svobodo medijev.