Ob prazniku dela tradicionalne prireditve, v svetu tudi protesti

LJUBLJANA> Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je na praznični dan zbrane nagovoril na Križni gori pri Škofji Loki. Že na predvečer praznika je na tradicionalnem kresovanju na ljubljanskem Rožniku poudaril, da se je treba prav za vsako delavsko pravico boriti, saj nobena ni večna in podarjena.

Semolič: kriza je posledica pohlepa kapitala

Semolič je ponovil že večkrat izrečene besede, da krize, ki pretresa Slovenijo in Evropo, niso povzročile delavske plače, pokojnine in socialne pravice, temveč pohlep kapitala po neizmernih dobičkih, ki ni videl in ne vidi delavcev. To je vir zla v Sloveniji in Evropi in to je treba spremeniti, ne pa socialne države, je bil jasen.

Slovenija in Evropa po njegovih besedah ne potrebujeta fiskalnih paktov in fiskalnih pravil, temveč dogovor o tem, kako priti do novih delovnih mest, kako dati perspektivo mladim in kako znižati brezposelnost. To je pravi problem, ne pa domnevno preobilje socialnih pravic, je še dodal v nagovoru na Rožniku.

Predsednik Türk: delavci niso le strošek

Aktualnih pogajanj med vlado in sindikati se je dotaknil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je bil slavnostni govornik na tradicionalni prvomajski slovesnosti na Javorovici nad Šentjernejem, na kateri so se spomnili tudi padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade.

Predsednik je poudaril, da delavci ne morejo biti le strošek ali storitev. Delo in delovni človek je in bo ostal vrednota tudi za naprej. Občutek, da obstaja nekakšen nujen konflikt med tako imenovanim realnim sektorjem gospodarstva in javnim sektorjem, pa je po njegovih besedah umeten, tak konflikt ne obstaja in nobenega razloga ni, da bi ga ustvarjali.

Janković: ne gre za varčevanje, ampak za uničevanje

Mnogi Ljubljančani so se kot vsako leto odpravili na Rožnik, kjer je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Poudaril je, da je treba delo zagotoviti vsakemu. Vsak pa je odgovoren, da svoje delo opravi dobro. Tudi Janković je opozoril, da ne smemo dopustiti, da “kdo razdvaja ljudi na tiste, ki ustvarjajo v gospodarstvu, in tiste, ki so samo nepotreben strošek”.

Ob tem se je dotaknil predvidenih vladnih varčevalnih ukrepov, pri katerih po njegovem mnenju ne gre za varčevanje, ampak za uničevanje. Kot je pojasnil, je to podobno, kot če bi rekli: “Posekajmo jablano, jeseni bomo pa pobirali sadove.”

Žerjav: najprej stabilizacija javnih financ

Nasprotno pa je po besedah predsednika SLS Radovana Žerjava zmotno misliti, da gre pri vladnem predlogu varčevanja za uničevanje, saj je ravno “dosedanje neukrepanje, pretirano zadolževanje in brezglavo trošenje javnih financ privedlo skoraj do uničenja stabilnosti slovenskih javnih financ.”

Stabilizacija javnih financ je prvi pogoj, da se lahko uspešneje nadaljujejo drugi ukrepi za razbremenitev gospodarstva in ohranjanje ter odpiranje novih delovnih mest, so v SLS v sporočilu za javnost povzeli besede predsednika stranke in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Žerjav sicer ob prazniku dela opozarja na pomen medsebojne solidarnosti in poudarja, da moramo vsi skupaj to medsebojno solidarnost izkazati tudi v času gospodarske krize.

Turk: vlada dela s skrbjo za socialno šibke

Vlada ne gre predaleč, dela zelo občutljivo in z veliko skrbjo za socialno najbolj šibke, je na nekatere očitke, izrečene ob prazniku dela, v pogovoru za POP TV zagotovil tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Kot je dejal, predlagano varčevanje ni drastično.

Minister je poudaril, da kriza, v kateri smo, ni več samo finančna kriza, ki je prišla iz Amerike, ampak je kriza prezadolženih evropskih suverenih držav. “Dokler tega ne uredimo, tudi vsi ukrepi, ki bodo sledili za rast, za delovna mesta ne bi imeli pravega učinka,” je opozoril.

V svetu zborovanja in protesti

Po Evropi in svetu so 1. maj zaznamovala množična zborovanja in protesti.

Sprevoda skozi Moskvo se je udeležilo več kot 100.000 ljudi. Na čelu kolone delavcev, ki so ob spremljavi pihalne godbe vihteli transparente in ruske zastave, pa sta bila ruski premier Vladimir Putin in predsednik Dmitrij Medvedjev.

Okoli 100.000 ljudi se je po navedbah sindikatov zbralo tudi v španskem Madridu na protestih proti vladnim varčevalnim ukrepom. Ti so potekali tudi v Barceloni, kjer naj bi se zbralo okrog 80.000 ljudi, in drugih španskih mestih.

V grških Atenah so se udeleženci sprevoda v organizaciji dveh največjih sindikatov, ki zastopata delavce v javnem in zasebnem sektorju, podali proti parlamentu. Ločeno zborovanje pa so pripravili tudi sindikalisti grške komunistične partije, ki so se zbrali v podporo delavcem železarne v Elefsini, ki stavkajo že več kot pol leta.

Prav tako so množični protesti potekali v več azijskih državah. Prebivalci so zahtevali višje plače in izboljšanje delovnih razmer. V filipinski prestolnici Manila je na ulicah protestiralo več tisoč ljudi, številni protestniki pa so se zbrali tudi v Kambodži, Vzhodnem Timorju in Maleziji.

Množične proteste za današnji praznik dela, ki ga slavijo po večini sveta razen v ZDA, je sicer po večjih ameriških mestih napovedalo gibanje Okupiraj Wall Street. Poskušali naj bi zapreti tudi promet skozi predore in preko mostov v New Yorku in San Franciscu. Protestniki med drugim nasprotujejo zmanjšanju ugodnosti za delavce in upokojence ter po drugi strani “nesramnemu bogatenju” odstotka prebivalcev, ki jim gre dobro pod vsako vlado.

STA

Protesti v BerlinuFabrizio Bensch