Ob razpravi o avtonomiji visokega šolstva tudi peticija

LJUBLJANA>Gaber Aleš je pred vložitvijo peticije medijem dejal, da so podpisniki peticije, “odločno proti” spremembam, ki jih prinaša novela. Po mnenju podpisnikov bi novela omogočila zviševanje neposredne pedagoške obveznosti zaposlenih na univerzah. To pomeni, da bo “v luči varčevalnih ukrepov” vlade treba povečati normative, kar bo pomenilo odpuščanje in večanje delovne obveznosti tistim, ki bi ostali na univerzi. Pomenilo bi tudi združevanje študijskih skupin, kar pomeni slabše pogoje za študij, so prepričani podpisniki.

Po besedah Aleša novela pripravlja tudi “političen prevzem” Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, saj je vlada do zdaj člane sveta agencije le potrjevala, s sprejemom novele pa bi jih “kar imenovala”. Opozoril je tudi na odpiranje slovenskega visokošolskega prostora za tuje zasebne fakultete, ki pa v Slovenijo “nikakor ne bodo prišle”, če ne bodo mogle zaračunavati šolnin.

Prikrita reforma visokega šolstva?

Kot je pojasnil Aleš, želijo zbrati še vsaj 2000 podpisov, poleg študentov pa so med podpisniki peticije tudi visokošolski učitelji in “ostale ugledne osebe”. Njihov namen sicer ni “ravno spodbijanje novele, ampak informiranje širše javnosti o njenih škodljivih posledicah”.

Ob tem je prvopodpisani povedal še, da ne gre za gibanje Mi smo univerza, temveč za gibanje, ki ga šele “poskušajo zgraditi”.

Da bodo posledice novele škodljive, ocenjujejo tudi poslanci SD, ki so zahtevali današnjo nujno sejo matičnega odbora DZ. Uvodoma je vodja poslanske skupine SD Janko Veber dejal, da želita vlada in ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport izpeljati “prikrito reformo visokega šolstva” brez sodelovanja strokovne in vse druge zainteresirane javnosti.

Rončević: Ne uvajamo zasebnih interesov

V. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost Borut Rončević je na seji zanikal navedbe o kratkem roku javne razprave, saj so se po njegovih navedbah z deležniki dogovorili, da kljub dvodnevnemu uradnemu roku javna razprava še traja. Kot pravi, na ministrstvo še vedno dobivajo pripombe, “tiste dobre” pa so tudi upoštevali.

“S to novelo ne uvajamo nobenih zasebnih interesov,” je še poudaril Rončević in dodal, da imajo v mislih interese univerz v Ljubljani in Mariboru, njihove zaposlene, študente, pa tudi interese delodajalcev in gospodarstva.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pa je Rončevića vprašal, s kom so se dogovarjali o podaljšanju roka za razpravo, saj sami tega obvestila niso prejeli.

“Z vsemi sredstvi bomo poskušali preprečiti sprejem te novele,” je med drugim dejal predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič.

Pripombe brez odgovorov

Članica sveta Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva Andreja Kocijančič je opozorila, da ima agencija v tem trenutku vse možnosti, da bi bila prihodnje leto sprejeta v evropsko združenje nacionalnih agencij za kakovost v visokem šolstvu (ENQA). Temeljni kriterij za to je neodvisnost agencije. Če torej uspe trenutni predlog sprememb zakona o visokem šolstvu, agencija nima možnosti za sprejem v evropsko združenje, saj se “politika direktno vplete” v imenovanje članov sveta.

Mitja Urbanc iz Študentske organizacije Slovenije pa je poudaril, da so v organizaciji kljub kratkim rokom podali svoje pripombe k predlogu novele zakona o visokem šolstvu. “Žalosti nas ne le neupoštevanje predlaganega, ampak tudi, da na pripombe nikoli ne prejmemo odgovorov ali pojasnil,” je dejal.

STA