Ob referendumu v Kataloniji več sto poškodovanih

Svet
, posodobljeno:

Referendum o neodvisnosti španske pokrajine Katalonija je zasenčilo nasilje med policisti, ki skušajo onemogočiti glasovanje, in ljudmi, ki jih pri tem ovirajo. V policijskem posredovanju je bilo poškodovanih več sto ljudi in nekaj policistov. Madrid in Barcelona za nasilje obtožujeta drug drugega, v Evropski uniji pa za zdaj večinoma molčijo.

Barcelona
BarcelonaPeter Verč

BARCELONA, BRUSELJ> Ponekod so policisti proti tistim, ki so jih skušali ovirati, uporabili celo gumijaste naboje in gumijevke. Med drugim so streljali na ljudi pri eni od šol v Barceloni, v katero so policisti vstopili, da bi zasegli volilne skrinjice. Pri tem sta bila ranjena dva človeka.

Skupaj je bilo v posredovanju policije po zadnjih podatkih katalonskih oblasti ranjenih 465 ljudi. Stanje dveh posameznikov je resno. Eden od njiju je moški, ki ga je policist z gumijastim nabojem ustrelil v oko. Drugi je doživel srčni infarkt, ko je policija izpraznila volišče.

Obkolili in zasedli zgradbo v Gironi, kjer naj bi volil katalonski premier

Na družbenih omrežjih in po medijih krožijo številne fotografije v policijskem posredovanju poškodovanih in okrvavljenih ljudi, med katerimi so tudi starejši. Nekatere fotografije prikazujejo, kako policisti odnašajo ljudi, tudi starejše ženske.

Pojavili so se tudi številni posnetki policistov, ki ljudem preprečujejo, da bi prišli do volišč. Špansko notranje ministrstvo je popoldne sporočilo, da so aretirali tri ljudi, med njimi enega mladoletnika.

Med drugim so policisti obkolili in zasedli zgradbo v Gironi, kjer naj bi volil katalonski premier Carles Puigdemont. Pred tem voliščem naj bi izbruhnilo nasilje. A katalonski premier je svoj glas oddal na drugem volišču.

Medtem ko so skušali preprečiti glasovanje, je bilo po podatkih notranjega ministrstva poškodovanih tudi 11 policistov. Med njimi je devet pripadnikov nacionalne policije in dva člana paravojaške policijske enote Guardia Civil.

Tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Trull je odgovornost za dogajanje pripisal španskemu premierju Marianu Rajoyu. Kot je dodal, španske varnostne sile delujejo po načelu “dajmo jih”.

Španski premier Rajoy: V Kataloniji danes ni bilo referenduma
Španski premier je v prvem današnjem odzivu na dogajanje v Kataloniji dejal, da so katalonske oblasti že mesece vedele, da je referendum o samostojnosti nezakonit in da ga ne bodo dopustili, a so vseeno vztrajale ter “napadle pravno državo in demokratični model”.
Za ponedeljek je napovedal sestanek vseh političnih strank v španskem parlamentu, na katerem bodo govorili, kako naprej.
Dejal je, da je človek dialoga in da ne bo zapiral vrat, vendar “vedno v okviru zakonov in demokracije”.
Rajoy je v izjavi tudi pohvalil delovanje varnostnih sil, češ da so “naredile, kar so morale narediti”.
Po najnovejših podatkih katalonskih oblasti je bilo sicer v današnjih izgredih med pripadniki varnostnih sil in ljudmi, ki so želeli oddati svoj glas na referendumu o samostojnosti Katalonije, poškodovanih 761 ljudi.

Streljanje z gumijastimi naboji

Že dopoldne je katalonski premier Puigdemont dejal, da je policija na ljudi, ki skušajo glasovati na referendumu o neodvisnosti, streljala z gumijastimi naboji. Španska policija na “volilne skrinjice, volilne lističe in šole” odgovarja z “gumijevkami in gumijastimi naboji”, je dejal Puigdemont, ki je to označil za “neupravičena in neopravičljiva dejanja”.

Španske oblasti pa so katalonskega premierja pozvale, naj konča referendumsko “farso”. “Puigdemont in njegovi sodelavci so edini odgovorni za vse, kar se je danes zgodilo in kar bi se še lahko, če ne bodo končali te farse,” je dejal predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo.

Tudi podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria je malo zatem v izjavi v vladni palači v Madridu dejala, da je referendum farsa, ter vzela v bran policijo. “Te farse nima smisla nadaljevati, saj ne vodi nikamor,” je dejala. Policija po njenih besedah deluje “profesionalno in sorazmerno”, usmerjena pa da je “proti volilnemu materialu in ne proti ljudem”.

Zunanji minister katalonske vlade Raul Romeva i Rueda je k posredovanju pozval Evropsko unijo. “Evropske institucije pozivamo, naj obsodijo nasilje nad evropskimi državljani,” je povedal.

K posredovanju je predsednika in podpredsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in Fransa Timmermansa pozval tudi katalonski predstavnik pri EU Amadeu Altafaj.

Kljub temu v Bruslju za zdaj molčijo. Evropska komisija se je že pred referendumom izogibala izrekanju stališč glede referenduma, je pa poudarila, da je treba spoštovati zakone. Tako je na nek način stopila na stran Madrida, ki je referendum razglasil za nezakonit in neustaven.

Današnje nasilje je od evropskih voditeljev obsodil zgolj belgijski premier Charles Michel. “Nasilje nikoli ne more biti odgovor. Obsojamo vse oblike nasilja in ponavljamo poziv k političnemu dialogu,” je poudaril Michel.

Zaskrbljenost zaradi dogajanja v Kataloniji pa je izrazil tudi slovenski premier Miro Cerar. “Pozivam, da se situacija rešuje po mirni, demokratični in pravni poti,” je zapisal na twitterju.

Slovenski predsednik Borut Pahor je medtem dejal, da si želi le eno - da bi v Kataloniji “mirno, demokratično prišli do rešitve, kot si jo želijo ljudje”. Po njegovih besedah sicer “veliko slovenskih src bije za katalonski narod”.

Odzvala se je tudi škotska premierka Nicola Sturgeon. “Čedalje bolj zaskrbljena sem nad fotografijami iz Katalonije. Ne glede na stališče o neodvisnosti - vsi moramo obsoditi te prizore in pozvati špansko vlado, naj spremeni svoje ravnanje, preden se kdo huje poškoduje. Naj ljudje mirno volijo,” je sporočila.

Kljub posredovanju policije je danes odprtih 73 odstotkov vseh volišč, je povedal Turull. Špansko notranje ministrstvo je popoldne sporočilo, da je policija zaprla 79 volišč, že v soboto pa so zaprli več kot 1300 šol, na katerih naj bi glasovali.

Kljub zaostrenim razmeram v katalonski prestolnici so se pristojni odločili, da bosta nogometna kluba Barcelona in Las Palmas vseeno odigrala tekmo španskega prvenstva, ki pa bo zaprta za javnost.

STA