Ob Ruski kapelici tudi o Južnem toku
Ob Ruski kapelici pod Vršičem je bila danes tradicionalna slovesnost v spomin na ruske vojne ujetnike, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz. Na njej so sodelovali številni visoki predstavniki Slovenije in Rusije, med njimi predsednik republike Danilo Türk in predsednik dume Boris Grizlov, ki je bil na uradnem obisku v Sloveniji.
KRANJSKA GORA> Türk je kot slavnostni govornik na slovesnosti spomnil, da so posledice prve svetovne vojne "zastrupile zavest evropskih narodov". Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo na tak ali drugačen način svoje korenine v prvi svetovni vojni, je povedal. V luči krvavih napadov na Norveškem 22. julija pa je pozval h kakovostnejši demokraciji, odločnejšemu političnemu vodenju in proti nestrpnosti do tujcev. Citiral je ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja in poudaril, da je "resnični napredek družbe v čedalje trdnejši povezanosti ljudi".
Evropska pot miru na Soški fronti
Opomnil je, da se moramo zavedati, kako dragocen je mednarodni mir in kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru. Pri tem je izpostavil pričakovanja do mednarodnih ustanov kot tudi do nas samih in ob tem omenil svojo pobudo za vzpostavitev evropske poti miru na celotnem območju Soške fronte.
Spomin na soško fronto bi moral biti po predsednikovem mnenju vgrajen v mozaik prizadevanj za skupno, miroljubno in zrelo evropsko sedanjost in prihodnost. Hkrati pa moramo zavračati vse pojave političnega nasilja in premagati vse pojave rasizma, ksenofobije in sovraštva do drugačnega, je dejal.
Evropa potrebuje partnerstva
Evropa po mnenju predsednika republike obenem potrebuje tudi partnerstva - z ZDA, s sosedi in posebej z Rusijo. Izkoristiti moramo priložnost partnerstva EU, zveze NATO in Rusije, saj bomo po mnenju Türka v takem partnerstvu vsi skupaj varnejši, gospodarsko močnejši in boljši v politični in splošni kulturi.
Slovenija in Rusija sta v tem duhu že razvili visoko raven medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odličnega sodelovanja na vseh področjih, je nadaljeval in obenem opomnil, da imamo skupaj večje možnosti da uspemo. Vsakoletna srečanja ob Ruski kapelici so izraz naše privrženosti tovrstnemu naporu, je še povedal. Grizlov pa je kot glavno nalogo Slovenije in Rusije v prihodnosti izpostavil še bolj dinamično sodelovanje.
Zahvala za Južni tok
Ob tem se je zahvalil za slovensko sodelovanje pri Partnerstvu za modernizacijo in projektu Južni tok ter prizadevanja Slovenije pri strateškem partnerstvu EU - Rusija.
Grizlov je bil sicer v Sloveniji na enodnevnem uradnem obisku, v okviru katerega se je pred slovesnostjo pri kapelici na Brdu pri Kranju dopoldne sešel s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem. Sogovornika sta se strinjala, da je treba dobre politične gospodarske, znanstvene in kulturne odnose med Slovenijo in Rusijo nadgraditi.
Izvrstni odnosi med Slovenijo in Rusijo
Odnosi med državama so po oceni Gantarja na politični ravni izvrstni, na gospodarski pa po krizi znova oživljajo in "že dosegajo ravni, ki so bile značilne za obdobje pred krizo". Kot je poudaril predsednik DZ, pa obstaja tudi vrsta priložnosti za nadaljnje sodelovanje - na energetskem področju v okviru projekta Južni tok, na kulturni in znanstveni ravni ter z novimi, višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja, na primer v okviru skupnega nastopa na tretjih trgih.
Tudi Grizlov je med pomembnimi gospodarskimi projekti izpostavil plinovod Južni tok, ki po njegovih besedah poteka v skladu s terminskim planom in da se bo leta 2013 začela gradnja, leta 2015 pa prve dobave plina.
Tudi visokotehnološko sodelovanje
Grizlov se je popoldne v Kranjski Gori srečal še s predsednikom republike Danilom Türkom, s katerim sta govorila o pomenu tradicionalne prireditve pri Ruski kapelici. Strinjala sta se tudi pomenu strateškega partnerstva med EU in Rusijo ter o pomenu partnerstva med zvezo Nato in Rusijo.
Dotaknila sta se še političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo, pri čemer sta med drugim omenila sodelovanje slovenskih podjetij v ruskem visokotehnološkem središču Skolkovo.
Predsednik dume je imel v okviru obiska tudi pogovore s premierjem Borutom Pahorjem na Bledu. Sogovornika sta v pogovoru na štiri oči izpostavila dobre odnose med Ljubljano in Moskvo. Osrednjo pozornost sta namenila gospodarskemu sodelovanju ter možnostim za njegovo okrepitev in nadgraditev.
Pahor in Grizlov sta v zvezi z gospodarskim sodelovanjem izpostavila nujnost boljših prometnih povezav, govorila pa sta tudi o projektu plinovoda Južni tok, pri katerem sodeluje tudi Slovenija.
STA