Ob zaključku vrha Nata skupina G7 z obljubo o varnostnih jamstvih za Ukrajino

VILNIUS > "Danes smo članice skupine G7 objavile skupno izjavo o podpori Ukrajini, v kateri jasno zagotavljamo, da bo naša podpora trajala dolgo v prihodnost," je po koncu vrha zveze Nato v Vilniusu povedal ameriški predsednik Joe Biden.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je izrazil prepričanje, da so z današnjo izjavo dolgoročno okrepili vojaško pomoč Ukrajini. Podobno je menil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Voditelji članic Nata se bodo čez približno eno leto ob 75. obletnici zavezništva sestali v Washingtonu, leta 2025 pa na Nizozemskem.

Izjava omogoča, da posamezne članice G7, pa tudi druge države, začnejo pogajanja o dvostranskih dolgoročnih varnostnih jamstvih z Ukrajino, je pojasnil Biden.

Kot so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija in Japonska zapisale v izjavi, nameravajo v okviru teh dvostranskih dogovorov Ukrajini zagotavljati sodobno vojaško opremo. Poleg tega bodo Ukrajini pomagale pri razvoju obrambne industrije, usposabljanju njenih sil in kibernetski obrambi.

Skupaj s Kijevom pa bodo pripravile tudi paket ukrepov za primer agresije v prihodnje, da bo lahko Ukrajina branila svoje ozemlje in suverenost.

Zelenski: Velika varnostna zmaga za Ukrajino

Ukrajina se je medtem zavezala, da bo nadaljevala sprejemanje reform na področjih pravosodja, boja proti korupciji, gospodarstva, pa tudi varnosti in obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil za zagotovila o jamstvih. "Ukrajinska delegacija domov odhaja z veliko varnostno zmago za Ukrajino, za našo državo, za naše ljudi, za naše otroke. Odpira povsem nove priložnosti na področju varnosti," je povedal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da bo EU pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino ključna partnerica.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je pozdravil dejstvo, da so se "številne zaveznice zavezale k zagotavljanju dolgoročne varnostne pomoči Ukrajini". Po njegovem mnenju je treba namreč zagotoviti, "da bodo po koncu te vojne vzpostavljene kredibilne rešitve za varnost Ukrajine, da se zgodovina ne bi ponovila".

Golob: Slovenija lahko prispeva k iskanju miru v Ukrajini

Izjavo skupine G7 so po besedah španskega premierja Pedra Sancheza podprle tudi že številne druge države. Med temi so poleg Španije še Portugalska, Nizozemska, Islandija, Norveška, Danska, Poljska in Češka, je dejal.

Slovenski premier Robert Golob je glede tega poudaril, da lahko Slovenija več kot pri varnostnih jamstvih za Ukrajino prispeva k iskanju miru v Ukrajini. "Slovenija bo kot bodoča članica Varnostnega sveta Združenih narodov naredila vse, kar je v naši moči, da pridemo do tega miru čim prej," povedal.

Moskva: Varnostna jamstva ogrožajo varnost Rusije

Moskva je v odzivu na izjavo G7 sporočila, da varnostna jamstva ogrožajo varnost Rusije. Potezo so označili za potencialno zelo nevarno napako in izrazili upanje, da bo glede tega Zahod "pokazal modrost".

Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova bi skupina G7 s podelitvijo varnostnih jamstev Ukrajini ignorirala mednarodno načelo "nedeljivosti varnosti" in kršila varnost Rusije.

Zelenski je še pred potrditvijo izjave poudaril, da varnostna jamstva ne smejo nadomestiti članstva Ukrajine v Natu.

Dodal je, da so rezultati vrha, na katerem so članice zagotovile, da bodo Ukrajino povabile v Nato, ko bodo izpolnjeni pogoji za to, dobri. "Če bi dobili vabilo za članstvo, pa bi bilo to optimalno," je dejal Zelenski, ki je bil v torek kritičen zaradi negotovosti držav Nata. Je pa pozdravil opustitev akcijskega načrta za članstvo, kar bo poenostavilo pot Ukrajine v Nato.

Generalni sekretar zavezništva Stoltenberg je medtem poudaril, da je Nato z zavezo, da bo Ukrajina postala članica, pri čemer ji ne bo treba izpolniti akcijskega načrta, poslal pomembno sporočilo.

Svet Nato-Ukrajina korak k članstvu Ukrajine v zavezništvu

Ukrajinski predsednik se je danes udeležil ustanovnega zasedanja Sveta Nato-Ukrajina, s katerim sta strani okrepili politične odnose. "Gre za telo, ki lahko sprejema odločitve in v katerem se sestajamo kot enakopravni partnerji," je pojasnil Stoltenberg in poudaril, da je to le eden od korakov k članstvu Ukrajine v zavezništvu.

Ustanovno zasedanje Sveta je premier Golob označil za zgodovinsko, saj predstavlja prvi korak približevanja Ukrajine zvezi Nato. "Danes je predsednik Zelenski kot enakopraven član sedel za mizo s predstavniki članic Nata. Mislim, da je to najboljši dokaz tega, kako močna je podpora vseh članic Nata prizadevanjem Ukrajine v njenem pravičnem boju proti agresorju in njenem pravičnem boju za dosego miru," je povedal premier.

Dva odstotka BDP za obrambo spodnja meja

Z vojno v Ukrajini je prav tako povezana krepitev obrambne in odvračalne drže zveze Nato, kar je bila druga osrednja tema zasedanja voditeljev Nata. Ti so že v ponedeljek določili, da bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo spodnja meja, in ne več zgornja.

Že pred uradnim začetkom vrha pa je prišlo do preboja v pogovorih o švedskem vstopu v Nato, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan zagotovil, da bo poskrbel za ratifikacijo švedskega pristopnega protokola. Danes je dejal, da turški parlament zaradi poletnega premora tega ne bo storil pred oktobrom.