Obama: Posredovanje Nata v Libiji je bilo napaka
Ameriški predsednik Barack Obama je lastno podporo posredovanju zveze Nato v Libiji označil za napako, v vrsti pogovorov za revijo Atlantic pa je med drugim izrazil razočaranje nad Savdsko Arabijo ter drugimi zavezniki na Bližnjem vzhodu in Evropi, ki jih je označil za “zastonjkarje”.
NEW YORK > Iz pogovorov je nastal oris zunanjepolitične filozofije predsednika, ki želi ZDA izvleči iz starih neproduktivnih bojišč, kot sta Bližnji vzhod in Evropa ter usmeriti pozornost države v bolj gospodarsko obetajoči regiji Azije in Latinske Amerike. Priznanje, da je bilo posredovanje v Libiji v času odstranitve režima Moamerja Gadafija napaka, bo odmevalo tudi med predsedniško kampanjo, kjer se demokratka Hillary Clinton otepa obtožb prav na ta račun.
Barack Obama je dejal, da je napako s podporo Natu v Libiji naredil deloma zaradi zmotnega prepričanja, da bosta Velika Britanija in Francija lahko nosili veliko večje breme, kot sta ga potem dejansko. Sebe je glede zunanje politike ocenil kot realista, ki ve, da ZDA ne morejo vsak trenutek odpraviti vsake svetovne nesreče. Obenem pa je tudi internacionalist in idealist, čeprav utrujen od nenehnih zahtev in pričakovanj, ki se polagajo na ZDA.
Obama: Kijev ne more računati na odločilno pomoč ZDA
“Zastonjkarji me jezijo,” je dejal Obama s čimer je mislil na zaveznike, ki ne storijo dovolj za skupno obrambo. V to kategorijo glede Libije šteje Veliko Britanijo in Francijo. Prva je svojo pozornost prehitro usmerila stran, druga pa se je hvalila s svojim letalstvom, ko so ZDA odpravile vso nevarnost protiletalske obrambe v Libiji.
Obama je bil neverjetno odkrit glede Ukrajine in je namignil, da Kijev ne more računati na odločilno pomoč ZDA. Washington zaradi Ukrajine ne bo šel v vojno z Rusijo. “Ukrajina bo za Rusijo vedno pomembnejša kot za ZDA. Ukrajina bo ranljiva za rusko vojaško dominacijo, ne glede na to, kaj bo storil Washington in tu moramo biti zelo jasni, kaj so naši nacionalni interesi in zaradi česar smo pripravljeni iti v vojno,” je dejal Obama.
Ameriški predsednik pa se je branil pred obtožbami, da je naredil hudo napako, ko je režimu sirskega predsednika Bašarja Asada grozil z intervencijo, če bo prestopil rdečo črto in uporabil kemično orožje. Zanikal je, da bi to in njegov odpor do uporabe vojaške sile opogumilo Rusijo. Spomnil je, da je Vladimir Putin napadel Gruzijo leta 2008, čeprav je predsednik George Bush mlajši napadel Irak, torej pokazal pripravljenost na vojne.
Bližnji vzhod je primerjal z mestom Gotham
“Obstajajo scenariji, ki naj bi jim predsedniki sledili. Scenariji predpisujejo odgovore na različne dogodke in ti odgovori večinoma predvidevajo vojaško silo. To lahko vodi v slabe odločitve. Sredi mednarodnega izziva, kot je Sirija, te ostro sodijo, če ne slediš scenariju, čeprav za to obstajajo dobri razlogi,” je dejal Obama, ki je pred leti s svojo preusmeritvijo zunanjepolitične strategije v Azijo nazorno pokazal, kaj si misli o Bližnjem vzhodu.
V intervjuju za Atlantic je uporabil filmsko primerjavo. Celoten Bližnji vzhod je primerjal z mestom Gotham iz filmov o stripovskem in filmskem junaku Batmanu. Gothamu vlada kartel kriminalcev in tja pride Joker, ki ga zažge. Za Obamo je v tem primeru Joker džihadistična skupina Islamska država (IS). Glede “Jokerja” Obama priznava, da včasih ne stori dovolj za ublažitev preplaha med Američani oziroma se ne najboljše, da se grožnje zaveda in proti njej ukrepa.
Obama je Iran in Savdsko Arabijo obtožil, da vzpodbujata posredne vojne v soseščini
Oster je bil do Savdske Arabije in Riadu je poslal sporočilo, da naj se nauči deliti regijo z Iranom in drugimi državami ter naj ne pričakuje, da bodo ZDA pobirale vroč kostanj v nasprotju z njihovimi interesi in interesi Bližnjega vzhoda. Tako Iran kot Savdsko Arabijo je obtožil, da vzpodbujata posredne vojne v soseščini. Tudi zavezniki v ZDA se po mnenju Obame “vozijo zastonj” in vlačijo ZDA v sektaške spopade, ki nimajo nobenega opravka z interesi ZDA.
Savdijce je vzpodbudil naj najdejo način, da delijo interese v soseski z drugimi in uvedejo neke vrste hladen mir. “Če jih bomo morali avtomatično braniti proti Iranu, bo to pomenilo uporabo naše vojaške moči in to ne bo ne v interesu ZDA in ne v interesu regije,” je dejal.
Izraelu pa v intervjuju ni namenil veliko prostora, razen tega, da je razvidna njegova zaveza izraelski varnosti. Govoril pa je med drugim tudi o Kitajski in dejal, da se lahko ZDA in svet veliko bolj bojijo oslabljene in ogrožene Kitajske, kot pa uspešne in rastoče.
STA