Občine čakajo državo, ta občine ... voda pa odteka
V Rižanskem in Kraškem vodovodu so skoraj že prepričani, da si Istra po letu 2015 ne bo mogla pomagati z dodatno vodo s Krasa, ker bo deveterica občin, v imenu katere sežanska pripravlja projekt, zamudila prijavo na evropska sredstva. Toda koordinator istrskih občin Gašpar Gašpar Mišič trdi, da projekt bo izpeljan, pa tudi v sežanski občini so nam včeraj zagotovili, da poteka skladno s podpisanimi pogodbami. V Ljubljani pa opozarjajo, da zamuja za več kot leto dni.
ISTRA, KRAS> Najprej nekaj osnovnih dejstev: da bi Istra s Krasa dobila dodatne količine vode, Kras in Brkini pa boljše vodovode, je devet občin (tri istrske, pet kraških in bistriška) 2. februarja lani podpisalo prvo pogodbo in za koordinatorja določilo Kraški vodovod. Sestavni del te pogodbe je tudi dogovor občin o deležih financiranja projekta, še natančneje so način financiranja določile v novi medobčinski pogodbi, sklenjeni 7. julija lani. 29. junija letos pa je bil podpisan še aneks k prvi pogodbi, ki je rok za oddajo vloge na Kohezijski sklad podaljšal do konca tega leta.
Do zdaj že čez 800.000 evrov
Financiranje določata tudi dva ključna dokumenta projekta: Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in Predinvesticijska zasnova (PIZ). “Projekt ne sme preseči 50 milijonov evrov. V PIZ je za ugodnejšo varianto 2 predvideno 46,4 milijona evrov,” glede financ pojasnjujejo na sežanski občini.
V Sežani tudi pravijo, da so občine že plačale 790.000 evrov - toliko stroškov naj bi imel Kraški vodovod s projektom doslej - in dodatno sprejele tudi plačilo 74.000 evrov za izdelavo PVO, čeprav bi to morala pokriti država. Ta je na občine prevalila tudi približno 110.000 evrov za služnosti. “Vse to občine počnemo, da bi projekt pospešile. Je pa že nastopilo stanje, ko stroški presegajo sredstva, s katerimi razpolagamo, in projekta brez financiranje države ne bo mogoče več nadaljevati,” so nam včeraj pojasnili v Sežani.
Občine: država zamuja
Koordinator istrskih občin za skupno reševanje oskrbe z vodo Gašpar Gašpar Mišič v projekt ne dvomi: “Ta projekt moramo izpeljati. In ga tudi bomo,” zatrjuje. V ponedeljek se je o njem pogovarjal s sežanskim županom Davorinom Terčonom, še ta teden se namerava sestati tudi s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje. Če bi birokrati v Ljubljani namesto tega, da iščejo le ovire, iskali rešitve, bi šlo mnogo hitreje, je prepričan.
Tam so nam še zatrdili, da država financiranja tega projekta sploh ni vključila v letošnji proračun, iz lanskega pa ga je z rebalansom izločila. “MKO je sicer v juliju (po večmesečnih obljubah) z rebalansom vodnega sklada za vodooskrbo Obale in Krasa namenilo 700.000 evrov za leto 2012, v plan vodnega sklada za leto 2013 pa le 300.000 evrov. Še vedno pa nismo prejeli Sklepa o koriščenju teh sredstev, čeprav so nam maja to obljubili za začetek julija,” navajajo v Sežani.
Ker denarja še ni, Kraški vodovod ne more zaključiti dveh razpisov: za izdelavo projektov PGD in PZI ter za izbor izvajalca za pridobitev služnosti (skupaj 860.000 evrov). “Občine so za ta projekt do sedaj zagotovile sredstva v celoti, država pa kljub obljubam ni prispevala niti evra. Tudi vse njihove aktivnosti se izvajajo izredno počasi, zato brez pisnih zagotovil in ustreznih pogodbenih varovalk, da država res namerava sofinancirati projekt, občine ne moremo prevzemati dodatnih finančnih bremen,” poudarjajo na sežanski občini.
Država: občine zamujajo
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) precej navedb sežanske občine zanikajo. Medtem ko na Krasu trdijo, da poteka vse skladno s pogodbami, na MKO pravijo, da glede na terminski plan, ki je priloga februarja lani podpisane pogodbe, “posamezne aktivnosti projekta kasnijo več kot leto.” In še: “Zamude so izključno nastale na strani občin.”
Prvotni terminski načrt je predvideval, da bodo občine pripravile ustrezno dokumentacijo do konca junija letos, vendar tega niso naredile, pojasnjujejo na MKO, zato so na prošnjo občin podpisali aneks o podaljšanju roka za pripravo dokumentacije.
O tem, da država doslej za projekt ni plačala še niti evra, pa odgovarjajo: “MKO bo v skladu s Pogodbo občinam povrnilo stroške za izdelavo projektne dokumentacije in pogodb o služnostnih pravicah v višini do 700.000 evrov v letu 2012 in do 300.000 evrov v letu 2013. Sredstva so zagotovljena v programu Vodnega sklada,” so zatrdili na MKO. In zakaj tega še niso naredili? Ker občine še niso končale izbora izdelovalca projektne dokumentacije in pridobitve služnostnih pravic, saj je to ena od osnov za izplačilo, odgovarjajo.
Zato država (MKO) zavrača tudi vsakršno odgovornost za zamudo: “Kdaj bo dokumentacija nared, je vprašanje za občine. Če projekt ne bo realiziran v tej finančni perspektivi (skrajni rok za zaključek izvedbe projekta je najkasneje do konca decembra 2015), bodo za to morale prevzeti odgovornost občine.”
MARICA URŠIČ ZUPAN
