Obetajo se težka pogajanja o rešitvi evra

BRUSELJ>"Še vedno je veliko problemov, ki jih je treba rešiti, in pogajanj, ki jih bo treba opraviti. Delo torej še ni končano," je dejala Merklova ob prihodu na zasedanji, potem ko ji je bundestag dal mandat za pogajanja o krepitvi začasnega sklada za zaščito evra (EFSF).

Vseeno pa nemška kanclerka verjame, da so voditelji na vrh prišli, da dosežejo velik napredek.

Voditelj druge ključne države pri iskanju odgovora na krizo, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ob prihodu ni dal izjave za medije.

Popolnega dogovora ne bo

Vrh območja evra mora danes sprejeti oprijemljive odločitve, ne bo pa dogovora o vseh podrobnostih odziva na krizo, pa je menil šef finančnih ministrov držav v območju evra, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

S temi izjavami sta Merklova in Juncker potrdila, kar so pred tem nakazali že v Evropski komisiji - da popolnega dogovora danes zelo verjetno ne bo, temveč se bo po vrhu nadaljevalo tehnično delo.

Berlusconi bo moral biti prepričljiv

Ob tem so se sicer v Bruslju pred začetkom zasedanja evropskih voditeljev pojavile celo navedbe o možnosti še enega vrha ta konec tedna, že tretjega v tednu dni.

Kot pred njim že številni voditelji, je sicer tudi Juncker opozoril, da mora italijanski premier Silvio Berlusconi danes prepričati z zavezami za ureditev javnih financ in izvedbo strukturnih reform. Berlusconi ob prihodu ni želel dati izjave.

Grki se nadčloveško trudijo

Grški premier George Papandreu, čigar država je v središču pozornosti in po mnenju mnogih je tam tudi "izvirni greh" krize, pa je poudaril, da morajo evropski voditelji danes sprejeti odločitve za rešitev evra in evropskih idealov. "Trud Grkov je nadčloveški," je še izpostavil.

Na zasedanji v Bruslju je že prišla tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki pa je dejala le, da jih čaka še veliko dela in da se bodo tega lotili z "veliko dobre volje".

Mlačni kompromisi ne bodo rešili ničesar

Precej bolj neizprosen je bil nizozemski premier Mark Rutte. "Potrebujemo resnično rešitev, ničesar ne bomo pridobili z mlačnimi kompromisi. Nekaj se more resnično zgoditi," je bil jasen.

"Danes moramo govoriti o Grčiji in zagotoviti, da bo grški dolg vzdržen in da končno končamo to zgodbo. Moramo govoriti o bankah in kako zagotoviti, da pridejo skozi to težavno fazo. Moramo zagotoviti, da bo EFSF, ta bazuka, dovolj močna, da trge prepričamo, da mislimo resno," je med drugim pojasnil.

"To službo opravljamo zato, da lahko sprejemamo odločitve. Ni lahko, a mora se zgoditi," je sklenil.

Okrepiti je treba EFSF

Belgijski premier Yves Leterme je izrazil upanje, da bo uspelo voditeljem najti dogovor o krepitvi posojilne sposobnosti sklada za zaščito evra, tako da bo ta "kar precej" nad 1000 milijardami evrov.

Irski premier Enda Kenny - Irska že prejema pomoč iz EFSF - pa je izpostavil, da je treba polno uporabiti dogovorjeno večjo prožnost začasnega mehanizma, zato da se zagotovi gotovost trgov v ukrepanje EU in območja evra.

Rešitev krize je tudi v britanskem interesu

Britanski premier David Cameron, čigar država ni v območju evra, je ob prihodu poudaril, da je rešitev krize v britanskem interesu, še posebej dogovor o krepitvi evropskih bank. Izpostavil je tudi, da je potrebna čim širša podpora čim širšemu dogovoru.

V Bruslju se je pred približno uro najprej začel vrh 27 članic EU, od katerega se pričakuje dogovor o dokapitalizaciji evropskih bank, nato pa bo sledil še vrh območja evra.

Pred vrhom je zakrožil osnutek izjave voditeljev 27 članic unije o konsenzu o bančnem svežnju, po katerem bi morale imeti evropske banke do 30. junija prihodnje leto devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala. Znesek dokapitalizacije pa v dokumentu ni omenjen.

Na zasedanji je prispel tudi slovenski premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle, ki prav tako ni dal izjave.

STA

Italijanski premier Silvio Berlusconi in nemška kanclerka Angela MerkelYves Herman