Obsodili vodjo milice v DR Kongo

HAAG>Thomas Lubanga je bil obsojen zaradi novačenja otrok v svojo milico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za prvo sodbo, ki jo je v svoji desetletni zgodovini izreklo to edino stalno mednarodno sodišče za vojne zločine.

Trije sodniki ICC so 51-letnega Lubango na 14 let zapora obsodili zaradi zločinov, ki jih je z novačenjem otrok v svojo Unijo kongovskih domoljubov (UPC) zagrešil v letih 2002 in 2003. Pri tem so upoštevali čas, ki ga je Lubanga že preživel v zaporu, medtem ko je čakal na sodbo. Tako bo v zaporu preživel še osem let.

Neprizadet izraz ob izreku sodbe

V kateri državi bo za zapahi, za zdaj še niso odločili, prav tako pa Lubangova obramba še ni sporočila, ali se bo na sodbo pritožila, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ustanovitelja UPC in poveljnika njenega vojaškega krila je DR Kongo ICC izročil leta 2006, sojenje pa se je začelo januarja 2009. Lubanga se je izrekel za nedolžnega, ob izreku sodbe pa je bil danes videti neprizadet. Še junija je poudarjal, da proces proti njemu temelji na lažeh.

Nekdanji glavni tožilec ICC Luis Moreno Ocampo je zaradi resnosti zločinov za Lubango prejšnji mesec zahteval 30-letno zaporno kazen.

Tožilstvo je trdilo, da je milica pod Lubangovim vodstvom ugrabljala in novačila otroke, nekateri so bili stari le deset let, na njihovih domovih, v šolah in nogometnih igriščih, mlada dekleta pa so izkoriščali za spolne sužnje. Slednjega tožilstvo ni uspelo dokazati.

Novačenje otrok za spopade

Otroci Lubangovega ljudstva Hema so se po urjenju morali boriti v vrstah UPC in sodelovati v oboroženih enotah Domoljubne fronte za osvoboditev Konga, ki se je borila proti ljudstvu Lendu s krvavim pobijanjem njegovih pripadnikov in požiganjem njihovih domov.

Glavni sodnik Adrian Fulford je ob izreku sodbe danes poudaril, da “gre pri zločinih, kot je novačenje otrok, mlajših od 15 let, in njihovi napotitvi v spopade, nedvomno za zelo resne zločine”. Kljub temu pa je bil tudi kritičen do načina, na katerega je tožilstvo obravnavalo Lubangov primer.

Pri tem je izpostavil nekdanjega glavnega tožilca Morena-Ocampa. Kot je dejal, je bil Lubanga zaradi načina ravnanja tožilstva izpostavljen občutnemu neupravičenemu pritisku.

Spolnega izkoriščanja niso dokazali

Kot pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP, je proces proti Lubangi leta 2010 zastal, ker tožilstvo ni želelo razkriti imena nekega posrednika obrambi, zaradi česar je ICC odredilo izpustitev Lubange. To odredbo je nato sodišče preklicalo.

Sodnik Fulford je danes izpostavil še, da tožilstvu ni uspelo dokazati, da je bil Lubanga vpleten v spolno izkoriščanje otrok.

Organizacije za zaščito človekovih pravic so sodbo pozdravile, saj po njihovem mnenju pošilja močan signal tistim, ki otroke zlorabljajo kot vojake. Hkrati pa so obžalovale, da Lubanga ni bil kaznovan tudi zaradi spolnih zločinov.

Predstavnik Koalicije za ICC, ki združuje več kot 2500 združenj, Armel Luhiri je tako dejal, da sodba po vsem svetu pošilja močno opozorilo tistim, ki uporabljajo otroke vojake, da jih bodo njihova kriminalna dejanja privedla za zapahe. Predstavnik Koalicije DR Konga za ICC Andre Kito pa je obžaloval, da sodišču ni uspelo obravnavati vseh Lubangovih zločinov.

Prva sodba ICC

ICC trenutno vodi preiskave v sedmih afriških državah. Še v sedmih državah potekajo preliminarne preiskave. Zaradi zločinov v DR Kongo je doslej izdalo štiri zaporne naloge.

To je prva sodba, ki jo je v svoji desetletni zgodovini izreklo to edino stalno mednarodno sodišče za vojne zločine. ICC je pristojen za največja hudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto. To so genocid, zločini proti človečnosti in vojni zločini. V prihodnosti bo izvajal jurisdikcijo tudi za kaznivo dejanje agresije.

Sicer je 1. julija minilo deset let od uveljavitve rimskega statuta, s katerim je bil ICC ustanovljen. Držav pogodbenic rimskega statuta je 121, med njimi pa ni na primer ZDA, Rusije, Kitajske, Indije, Irana, Izraela, Sudana in Severne Koreje. Slovenija je rimski statut ratificirala novembra 2001.

Doslej je šest držav nakazalo, da bi bile pripravljene sprejeti obsojence ICC. To so po poročanju AFP Avstrija, Belgija, Velika Britanija, Finska, Mali in Srbija.

STA