Oči sveta so uprte v ZDA
Tudi včeraj, dan po ameriškem volilnem dnevu, ni bilo jasno, kdo je zmagovalec. Joe Biden je torkovo vodstvo še nekoliko povečal in ga je od zmagovitih 270 glasov sinoči ločilo še 17 glasov, Donald Trump je za njim zaostajal za 40 glasov. Skoraj gotovo pa je že, da se bodo predsedniške volitve razrešile na sodišču.
ZDA > Donald Trump je namreč že sprožil pravne postopke v različnih zveznih državah, še naprej vztraja tudi pri tem, da želijo demokrati in Joe Biden volitve ukrasti. Tako je že vložil tožbe za zaustavitev štetja glasovnic v Georgii, v Wisconsinu zahteva ponovno preštevanje, v Pensilvaniji celo zahteva konec štetja glasovnic, v Nevadi in Arizoni pa po drugi strani zahteva nadaljevanje štetja ter napoveduje ukrepanje v primeru zanj neugodnih izidov.
Profesor z novogoriške Nove univerze Matej Avbelj predvsem zahtevo Trumpovega tabora, da prenehajo s štetjem, četudi niso preštete vse glasovnice, ocenjuje za nezaslišano in v temeljnem nasprotju z idejo svobodnih in poštenih volitev. “Prav zato je bila njegova zahteva deležna številnih kritik z vseh strani,” pravi. Avbelj v kontekstu pričakovanja izida volitev tudi opozarja na veliko samostojnost posameznih zveznih držav, ki imajo različne predpise glede preštevanja glasov in zvezna oblast nanje nima vpliva, tudi na tej točki pa poudarja pomen preštetja vseh glasovnic, ki so bile oddane. Po njegovem mnenju je za napovedi, kaj se bo še zgodilo, prezgodaj, prvi nujni korak je konec štetja glasovnic, šele potem se lahko začnejo pravni postopki.
72milijonov glasov je po sinočnjih podatkih prejel Biden,
68,3milijona pa Trump
Po mnenju nekdanjega veleposlanika v ZDA in zunanjega ministra v Pahorjevi vladi Samuela Žbogarja sedanje dogajanje v ZDA žal ni presenečenje. “ZDA so ena najstarejših demokracij, ki je bila marsikateri državi vzor, zato je žalostno gledati, kako gredo demokratični standardi tam navzdol,” pravi. “Zadnja štiri leta so bila napoved tega, kar spremljamo zdaj: spodkopavanje institucij, vnašanje dvoma v demokratične postopke in podobno.” Če zmaga zdaj vodilni Biden, Žbogar pričakuje, da se bodo ZDA vrnile na mednarodno prizorišče in znova pristopile k nekaterim mednarodnim sporazumom, denimo k pariškemu podnebnemu dogovoru ali iranskemu mirovnemu sporazumu. Realno je tudi pričakovati, da bo Biden okrepil vezi z EU, saj so ZDA ob sodelovanju z EU bistveno močnejši tekmec Kitajski kot same - enako seveda velja tudi za EU.
In če zmaga Trump, ki mu v drugem mandatu ne bo treba skrbeti za morebitno ponovno izvolitev? “Predsedniki se v drugem mandatu navadno posvečajo temu, kako se bodo zapisali v zgodovino. George Bush mlajši, denimo, se je v drugem mandatu precej posvetil grajenju zavezništva z Evropo. Za Trumpa lahko pričakujemo, da bo nadaljeval procese, ki jih je začel s Severno Korejo in na Bližnjem vzhodu, posvečal se je tudi odnosom med Srbijo in Kosovom in pričakovati je, da bo s tem nadaljeval,” pričakuje Žbogar.