Od hiš do ekološke izolacije
Borut in Mitja Gregorič iz Ajdovščine sta svoj poslovni program zgradila na okolju prijaznih materialih. Začela sta z montažno lesenih hiš, našla v Italiji tržišče in partnerja, nadaljujeta pa z izolacijskimi oblogami iz recikliranih oblačil.
Borut Gregorič iz Ajdovščine je prepričan, da je uspešna podjetniška prihodnost obarvana ekološko. Z bratom Mitjo je zato pred dobrima dvema letoma ustanovil podjetje Ekologikmont, ki se ukvarja z gradnjo montažnih hiš, vzporedno s tem pa pripravlja program povsem izvirnih izolacijskih oblog iz recikliranih naravnih materialov.
Prisegajo na les
Čeprav izhaja iz okolja, v katerem les tradicionalno ni prvi na lestvici gradbenih materialov, je Borut prepričan, da so tudi za Primorsko lesene hiše ne le sprejemljive, temveč tudi najprimernejše.
“Pri nas, na Primorskem, je razširjena tradicionalna gradnja. Vzroke za to lahko iščemo v gradbenih lobijih, a tudi v načinu razmišljanja,” pravi Borut in doda, da se tradicionalni miselni vzorci v zadnjem času vendarle spreminjajo v prid montažnim hišam in lesu. “Čeprav mnogi še vedno zavračajo misel na montažno hišo, že opažamo povečano povpraševanje po njih. Zanje se odločajo predvsem zaradi njenih energetskih prednosti,” še ugotavlja Borut, ki je sicer po stroki diplomirani sanitarni inženir, končuje pa tudi študij organizacije dela.
Brata Gregorčič sta si začela nabirati izkušnje z montažnimi hišami že pred ustanovitvijo Ekologikmonta. Predvsem Mitja, diplomirani lesni inženir, ki v podjetju vodi operativo, je prepričan, da je les prvovrsten gradbeni material. Ne le zato, ker je naraven, temveč ker zagotavlja najvišje bivalne standarde med vsemi drugimi. Les ne oddaja škodljivih snovi, zagotavlja uravnovešeno vlago v prostorih, predvsem pa omogoča energetsko varčnost. Izračuni namreč kažejo, da lahko prostore v lesenih hišah segrevamo tudi do štiri stopinje manj, ne da bi to zmanjšalo bivalno ugodje prebivalcev.
Z lastnimi ekološkimi izolacijskimi oblogami pa naj bi brata Gregorič energetsko porabo v lesenih montažnih hišah še dodatno znižala.
Reciklirana oblačila
“Gre za toplotno izolacijo iz recikliranih tekstilnih vlaken, lahko tudi odsluženih oblačil,” pravi Borut. Podoben material danes že uporabljajo pri izdelavi vzmetnic, Ekologikmont pa pripravlja tehnologijo za njegovo vgradnjo v montažne hiše. S tem naj bi se povečala ne le energetska varčnost objekta, temveč tudi njegova požarna varnost. Naravni materiali, pravi Borut, so namreč veliko manj vnetljivi, kot je na primer stiropor, ki ga zadnje čase vse pogosteje uporabljajo za energetsko sanacijo stavb, izdelan pa je iz naftnih derivatov.
Ekološki program Ekologikmonta predvideva izdelavo izolacijskih oblog izključno iz naravnih materialov, predvsem volne in bombaža, vendar bodo v prvi fazi, pravi Borut, morali pristati na mešanico s sintetičnimi materiali. Dokler ne bodo zagnali lastne proizvodnje, so namreč odvisni od partnerja, ki tovrstne materiale že izdeluje, vendar se pri tem ne omejujejo na naravne vlaknine.
V Ekologikmontu v tem trenutku material pripravljajo za vgradnjo. Tudi še ne vedo natančno, kje se bodo oskrbovali s surovino, ko bodo začeli z lastno proizvodnjo. Gre namreč za velike količine oblačil, zato razmišljajo tudi o možnosti, da bi surovine, predvsem volno, nabavljali neposredno pri rejcih.
Ko se plačila ustavijo
Čeprav je Ekologikmont mlado podjetje, so na svoji koži že občutili vse pasti in posledice plačilne nediscipline. praznih rok po opravljenem delu so ostali že slabo leto po ustanovitvi podjetja, finančni manko pa je celo ogrozil uresničitev njihovega glavnega programa, proizvodnje ekoloških izolacijskih oblog.
Zataknilo se je pri plačilu storitev za dva montažna objekta v Italiji, vendar za slovenskega naročnika. Storitev naročnik preprosto ni plačal, leto kasneje pa je uvedel stečaj. “Takoj ko smo zaznali težave, smo ukrepali,” pravi Borut, ki v podjetju skrbi za finančno plat poslovanja.
Od Centralnega oddelka za verodostojno listino so prejeli potrdilo o upravičenosti vseh svojih terjatev, stečajni upravitelj pa jim jih je priznal le četrtino. Pri tem tudi sami niso bili dovolj pozorni, saj so spregledali možnost, da stečajni upravitelj svoje odločitve objavi zgolj na ustreznem spletnem portalu. Zato so zamudili rok za pritožbe. “Pričakovali smo, da nas bo stečajni upravitelj pisno obvestil o svoji odločitvi, vendar se to ni zgodilo. Namesto tega smo lahko o njegovi odločitvi prebrali na spletnem portalu, vendar je bil pritožbeni rok že zamujen,” je razočaran Borut.
Za podjetje, ki se je komaj postavilo na noge, je bila izguba v višini 16.000 evrov hud udarec. Tudi zato, ker so davek na izstavljeni račun plačali v celoti, in tako bili dvakrat na izgubi. In čeprav so to terjatev praktično že odpisali, so se na odločitev stečajnega upravitelja pritožili. Pri tem so se sklicevali na pomanjkljivo pokritost Slovenije s spletnim signalom.
Eko zgodba se nadaljuje
Raje kot po sodiščih so v Ekologikmontu iskali nova naročila. Pri tem so še naprej le občasno preverjali bonitete svojih poslovnih partnerjev, tudi zato, ker ti podatki pogosto ne kažejo prave slike zdravja posamezne družbe. “Nekatera podjetja so videti zdrava, a le, ker še ne poslujejo dolgo, druga pa lahko v letu po zadnji objavi bonitet propadejo,” pravi Borut, ki bolj zaupa fizičnim kot pravnim osebam. “Fizična oseba bo veliko bolj natančna pri poravnavi svojih dolgov, pravna pa išče ovinke. Poleg tega lahko v primeru neplačila, ko gre za fizične osebe, objekt preprosto demontiramo in odnesemo. Vendar se to doslej še ni zgodilo,” pravi Borut Gregorič.
Kar zadeva projekt ekoloških izolacijskih oblog, je Borut optimističen. Računa, da bodo za razvoj lastnega produkta dobili sredstva iz slovenskega podjetniškega sklada v višini 70 tisoč evrov. Najprej pa ga bodo vgradili v poskusni ekološki objekt ob tehnološkem parku v Vrtojbi.
Za začetek proizvodnje pa bo Ekologikmont potreboval veliko več denarja. Zanj se bo skupaj s partnerjem iz Italije potegoval pri evropskih skladih, pri čemer je Borut Gregorič prepričan, da stavijo na zmagovitega konja. Povečano povpraševanje po ekoloških hišah že nekaj časa zaznavajo na italijanski strani, kjer tačas največ delajo in kjer iščejo tudi svojo poslovno nišo. Po vzoru italijanskega partnerja pa si želijo zgraditi energetsko povsem samozadostno naselje iz čim več recikliranih materialov.
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ
