Od kuhanja do znanja novega jezika
Znanje tujih jezikov je bilo zmerom zelo pomembno, danes pa se zdi, da je še bolj. Ni več le prednost, ampak že nuja. Prav zato smo se pozanimali, kakšno je znanje tujih jezikov v Sloveniji in ali se tujci zanimajo za učenje slovenskega jezika. Govorili pa smo tudi s Saro Jačmenjak, študentko, ki si je za učenje francoskega jezika izbrala kar tujino.
Na Statističnem uradu republike Slovenije pravijo, da “v Sloveniji 92 odstotkov ljudi v starosti od 25 do 64 let govori vsaj en tuj jezik, od tega 20,5 odstotka le enega, 37,2 odstotka dva in 34,1 odstotka tri ali več tujih jezikov. Po znanju tujih jezikov se uvrščamo na sam evropski vrh. pred nami so Litva, Norveška, Švedska, Latvija in Slovaška.”
Znanje tujih jezikov pa je v veliki meri povezano tudi z doseženo izobrazbo - angleški jezik v Sloveniji namreč govori 70 odstotkov višje- in visokošolsko ter srednješolsko izobraženih prebivalcev. Največ Slovencev se najraje odloči za učenje angleškega jezika, drugi najpopularnejši jezik pa je nemščina.
Cena dvotedenskega tečaja v tujini lahko namreč znaša tudi 1.000 evrov in več; seveda pa se cene razlikujejo od države do države, odvisne so od vrste nastanitve, trajanja programa, od cene letalske vozovnice, pa tudi od intenzivnosti tečaja ter od mnogih drugih dejavnikov.
Če se želite naučiti novega jezika …
… je eden izmed najučinkovitejših načinov učenja potovanje v državo, v kateri ta jezik govorijo. Pri tem gre namreč za učenje v avtohtonem jezikovnem okolju, kjer lahko posameznik poleg jezika spoznava tudi kulturo dežele in njene domačine. Jezikovnih tečajev v tujini se lahko udeleži vsakdo, najraje pa se vanje vključujejo predvsem mladi.
Sara Jačmenjak, študentka Turistice v Portorožu, je z nami delila svojo izkušnjo o udeležbi na štirinajstdnevnem jezikovnem tečaju v Parizu: “Zmeraj sem si želela obiskati Pariz in se tudi naučiti francoskega jezika, zato sem se odločila za začetni jezikovni tečaj francoščine v tujini. Po internetu sem si ogledovala različne ponudbe in se na koncu odločila za tisto, ki mi je ponudila kvalitetno učenje, hkrati pa tudi veliko prostega časa za ogled mesta in svobode nasploh.”
Tudi če nam motivacije in želje po učenju ne manjka, pa nam omejitev pogostokrat postavljata čas in predvsem denar, saj tovrstni tečaji niso ravno za vsak žep. Cena dvotedenskega tečaja v tujini lahko namreč znaša tudi 1.000 evrov in več; seveda pa se cene razlikujejo od države do države, odvisne so od vrste nastanitve, trajanja programa, od cene letalske vozovnice, pa tudi od intenzivnosti tečaja ter od mnogih drugih dejavnikov.
Na tečaju, ki običajno obsega 20 šolskih ur na teden, se posamezniki učijo pravilne izgovorjave in tekočega govora, branja in bralnega razumevanja ter poslušanja in pisanja.
O načinu učenja smo povprašali tudi Saro. “Na začetku so nas s testom razdelili v manjše skupine. Urnik je bil od ponedeljka do petka, vsak dan po štiri ure v dopoldanskem času. Imeli smo dve različni profesorici, eno za teorijo, drugo pa za vaje, ki smo jih opravljali na računalniku, s pomočjo iger ipd. Poleg navadnega učenja smo se jezika učili tudi ob kuhanju, gledanju filmov v francoščini, s poslušanjem glasbe itd. Na koncu smo pisali test. Za opravljen tečaj smo dobili potrdilo.”
Nastanitve v času jezikovnega tečaja so lahko različne, najpogosteje pa si udeleženci izberejo kar gostiteljske družine. Tovrstno nastanitev si je izbrala tudi Sara. “V sobi sem bila skupaj z dekletom iz Bogote (Kolumbija), v sosednji sobi pa sta bili dve sestri iz Mehike,” pravi. “Po mojem mnenju je najboljše bivati pri gostiteljski družini, saj sem se tam še dodatno učila francoskega jezika, medtem ko bi v domu, med ostalimi študenti, verjetno govorila le angleško.” Vprašali smo jo še za mnenje o celotnem vtisu. “Izkušnja je bila enkratna in bi jo rada ponovila,” nam je dejala. “Spoznala sem sovrstnike z vsega sveta, saj sem se tečaja udeležila preko internacionalne jezikovne šole. Tudi Pariz je čudovit, super mesto za učenje in zabavo.”
Kakšno je zanimanje za slovenski jezik?
Med tujci narašča tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika. V Sloveniji je za to več možnosti. Lani so, na primer, na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem že sedemnajstič zapored organizirali dvotedenski poletni tečaj slovenskega jezika na Obali z naslovom Halo, tukaj slovenski Mediteran!
Nimamo pa le v Sloveniji tovrstnih tečajev za učenje domačega jezika. Tudi v tujini poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki je namenjen tako tujcem, kot tudi Slovencem v tujini in njihovim potomcem. Slovenski jezik se je uveljavil tudi na tujih univerzah. Po podatkih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, lektorati za slovenščino delujejo na 56 univerzah po svetu. Slovenistični študijski programi potekajo na mnogih evropskih univerzah, v Tokiu na Japonskem, v Kansasu, Clevelandu in Kirtlandu v ZDA, v Buenos Airesu in La Plati v Argentini ter v Pekingu na Kitajskem. Na 23 evropskih univerzah si lahko študentje pridobijo tudi diplomo iz slovenščine in nadaljujejo študij slovenščine na podiplomski stopnji.
MAJA FLEGO
