Odbor EP o domnevnem pranju denarja v NLB: To mora razčistiti Slovenija
Odbor Evropskega parlamenta za preiskovanje pranja denarja je danes v Bruslju na pobudo evropske poslanke Romane Tomc obravnaval tudi primer domnevnega pranja iranskega denarja v NLB. Predsednik odbora Werner Langen je po razpravi poudaril, da je treba odgovore na vprašanja v povezavi s tem velikim primerom pranja denarja poiskati v Sloveniji.
BRUSELJ > Člani odbora so v povezavi s primerom NLB zaslišali Anžeta Logarja (SDS), predsednika komisije DZ, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, in novinarja MladineBoruta Mekino.
Logarja in Mekino je po neuradnih informacijah izbral sekretariat Evropskega parlamenta z dveh ločenih seznamov kandidatov, ki sta ju predlagali članica odbora Romana Tomc (EPP/SDS) in nadomestna članica odbora Tanja Fajon (S&D/SD).
Odbor, ustanovljen sredi lanskega leta po izbruhu afere Panamski dokumenti, zaradi česar je dobil ime Pana, končuje svoj mandat. Pripravlja poročilo s priporočili za ukrepanje v boju proti davčnim utajam in pranju denarja.
Slovenija legitimizirala skriti denar
Logar je uvodoma izpostavil, da je namen predstavitve tega slovenskega primera na evropskem odru “dvigniti kakšno obrv”. Pojasnil je sumljivo poslovanje banke in kako pristojni kljub opozorilom niso ukrepali.
Mekina pa je orisal širši mednarodni kontekst različnih odnosov EU in ZDA glede sankcij do Irana ter razsežnost pranja denarja v Evropi. Poudaril je, da je omenjeni primer v Sloveniji priljubljen zaradi bližajočih se volitev in da to ni najpomembnejši problem v Sloveniji v povezavi z davčnimi oazami.
Člane odbora je zanimalo, zakaj slovenska policija in pravosodje nista ukrepala ter kateri so primeri, ki so hujši od suma pranja denarja v NLB.
Logar je na prvo vprašanje odgovoril, da odgovornih za ukrepanje bodisi ni več med nami, pri čemer je navedel primer policista, ki je padel z lestve in se ubil, bodisi so dobili še višje položaje v strukturi, ki naj to preiskuje, kar je verjetno razlog, da se ni ukrepalo.
Mekina pa je na drugo vprašanje odgovoril, da je hujši sistemski problem, ki temelji v dejstvu, da je Slovenija s spremembo zakonodaje omogočila prodajo državnih deležev podjetjem iz davčnih oaz s ponudbo višje kupnine, s čimer je legitimizirala skriti denar.
Tomčeva je izpostavila, da je NLB največja državna banka, ki je dobila državno pomoč ob soglasju Evropske komisije v zameno za zavezo o prodaji, ki se ji vlada sedaj izogiba, ter da so na preizkusu slovenska pravna država in njene institucije, ki so bile doslej povsem neučinkovite.
Langen: Odgovore o pranju denarja je treba poiskati v Sloveniji
Predsednik odbora Langen je na koncu povzel, da gre očitno za velik primer pranja denarja v Sloveniji in da vprašanje, kdo je odgovoren, ni bilo pravočasno raziskano. Ob tem je izpostavil, da je treba odgovore poiskati v Sloveniji in da njegov odbor tega ne more storiti.
“Predsednik odbora je na koncu ugotovil, za kaj gre - EU ne more reševati notranjepolitičnih težav v posameznih članicah,” je po razpravi dejal Mekina, ki meni, da je bila razprava namenjena zlasti pritisku, da se NLB proda.
“Debata je bila namenjena bolj slovenski javnosti kot poslancem, ki niso dobro razumeli, za kaj gre. Učinki pa, kot lahko predvidevamo iz napovedi predsednika, bodo deklarativni,” je povedal Mekina.
Logar pa je na vprašanje, kaj pričakuje od evropskih institucij, odgovoril, da predvsem pričakuje od slovenskih institucij, da bodo opravile svojo nalogo, evropske institucije pa so pomembne, ker dajo “zvočnik in glas” takšnim pomembnim temam.
Tomčeva je po razpravi odločno zavrnila očitke, da gre za predvolilno potezo. Izpostavila je, da ta odbor nima konkretnih pristojnosti - ni ne policija ne tožilstvo, tako da je žogica na strani nacionalnih preiskovalnih organov.