Odstopil je nemški predsednik
Nemški predsednik Christian Wulff je potem, ko je hannovrsko tožilstvo v četrtek zahtevalo odvzem njegove imunitete, danes v izjavi za javnost na dvorcu Bellevue sporočil, da odstopa s predsedniškega položaja. Wulff je drugi nemški predsednik zapored, ki predčasno zapušča položaj.
BERLIN> Ob odstopu je Christian Wulff poudaril, da je z veseljem opravljal funkcijo zveznega predsednika. A Nemčija po njegovem mnenju potrebuje predsednika, ki uživa neokrnjeno zaupanje prebivalstva in se je sposoben spopadati z ogromnimi notranjepolitičnimi in mednarodnimi izzivi.
Poudaril je še, da je funkcijo predsednika države vedno opravljal korektno in pošteno. Verjame tudi, da bo pravni postopek pokazal, da so vse obtožbe proti njemu neutemeljene.
Wulffov odstop je odziv na četrtkovo zahtevo hannovrskega tožilstva za odpravo imunitete zaradi domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil še v času, ko je bil med letoma 2003 in 2010 predsednik vlade nemške dežele Spodnja Saška.
Po današnjem odstopu zveznega predsednika se črno-rumeni vladajoči koaliciji kanclerke Angele Merkel obetajo težki časi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podpora koaliciji v nemški zvezni volilni skupščini, ki voli zveznega predsednika, namreč stalno pada.
Po Wulffovem odstopu bo njegovo funkcijo v skladu s 57. členom nemške ustave začasno prevzel predsednik bundesrata. Najkasneje 30 dni po predsednikovem odstopu mora predsednik nemškega bundestaga sklicati zvezno volilno skupščino, ki bo volila novega nemškega predsednika.
Zvezna volilna skupščina sestoji iz članov bundestaga in njim enakega števila poslancev iz deželnih parlamentov, kar pomeni, da ima velik vpliv pri volitvah nemškega zveznega predsednika tudi razmerje moči po posameznih deželah.
V bundestagu je 620 poslancev, zvezno volilno skupščino pa šteje 1240 članov; absolutna večina, potrebna za izvolitev predsednika, bo tako 621 glasov.
Vladajoča črno-rumena koalicija Krščansko demokratske unije (CDU) Merklove in liberalcev (FDP) bi v trenutnih razmerah v zvezni volilni skupščini lahko imela od 622 do največ 624 sedežev.
Koalicija socialnih demokratov (SPD) in zelenih bi imela od 475 do 477 sedežev, skupaj z levico pa največ 602 sedeža. Ostalim strankam bi pripadlo 16 sedežev, poroča nemška spletna stran wahlrecht.de.
A večino črno-rumene koalicije v bundestagu trenutno po napovedih wahlrecht.de ogrožajo volitve na Saškem 25. marca. Že sedaj ima koalicija v zvezni skupščini zgolj štiri mesta večine, če pa bodo izidi marčnih volitev v skladu z napovedmi, bo morala koalicija en sedež v zvezni skupščini odstopiti opozicijskim socialnim demokratom.
STA