Oljarno grejejo oljčne koščice
V slovenskih torklah letno “pridelajo” več kot 4000 ton oljčnih tropin. Zaradi vsebnosti olja in kislosti so nepredelane neuporaben odpadek, dejansko pa gre za zelo uporabno biomaso, ki lahko postane gnojilo ali kurivo.
V klasičnem načinu predelave oljk, s prešanjem, je ostanek hitro uporabno kurivo, v oddaljenih časih so tropine tudi dodajali živalski krmi. V Sloveniji so še tri klasične oljarne, tropine uporabljajo za kurjavo.
V sodobnih kontinuiranih sistemih za predelavo oljk nastanejo drugačne tropine, predvsem bolj vlažne. Z vse večjo predelavo je prihajalo do zagate, kaj z njimi. Ena od možnosti je kompostiranje, po katerem postanejo uporabne kot gnojilo. Druga, precej kompleksnejša možnost, je njihova predelava, po kateri postanejo energent.
Tropine kot kurivo
Kaj in kako s tropinami je bila tema mednarodnega projekta M.O.R.E. partnerjev iz petih evropskih oljkarskih držav, v katerem so iz Slovenije sodelovali sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Prečesali so prakse uporabe oljčnih tropin kot obnovljivega vira energije in spodbujali ustrezne načine njihove uporabe.
Na ekskurziji v Arnascu je bil z raziskovalci tudi oljar Marinko Hrvatin iz Kopra, ki ga je že nekaj let mučilo vprašanje, kaj s tropinami iz oljarne. V tamkajšnji oljkarski zadrugi je dobil potrditev, da velja razmišljati o ogrevanju svojega obrata, polnilnice, pisarn in degustacijskega prostora z ostankom od predelave oljk. V Arnascu z oljčno biomaso ogrevajo oljarno, župnišče, muzej in občino, a se je Hrvatinu zdelo, da bi se dalo sistem dodelati, ga narediti bolj avtomatiziranega.
Izločanje koščic
V tovarni Pieralisi so v zadnjih letih razvili dovolj učinkovit stroj za ločevanje zmletih koščic in pulpe iz oljčnih tropin. Hrvatin ga je pripeljal v Koper in izločil prve koščice. Iz avtomatiziranega stroja pridejo koščice, ki vsebujejo do 20 odstotkov vlage. Ker se dodatno osušijo v zalogovniku pri peči, so takoj uporabne kot energent.
S prvimi koščicami se je Hrvatin odpravil na Kozino, v podjetje Biodom, ki je specializirano za izdelavo avtomatiziranih kotlov na biomaso, predvsem na pelete.
Za Toneta Kavčiča, lastnika Biodoma, je bilo iskanje ustrezne rešitve zadosten izziv, da se ga je temeljito lotil. “Marinko nas je animiral, da smo začeli iskati rešitev za gorilnik, ki mora biti drugačen kot za pelete, ker so zdrobljene oljčne koščice bolj sipke in drugače zgorevajo,” se spominja Kavčič. “Imeli pa smo droben problem,” smeje doda, “saj nam je Marinko pripeljal zelo butično količino koščic.”
Izdelali so prvi gorilnik in ga namestili pod kotel pri Hrvatinu. Ima moč 30 kW, s tem, da jo samodejno prilagaja glede na potrebe. Posebnost biodomovih naprav je avtomatizirano delovanje, v čemer so naprednejši od italijanske konkurence. Izdelali so tudi že drugi enak kotel in ga namestili pri Radu Mihelju, ki ima oljarno v Pradah. Koščice imajo visok izkoristek, približno 90-odstotnega. Pepela je malo, očistiti ga je treba enkrat tedensko.
Pulpa za bioplin
O podobni rešitvi razmišlja še nekaj slovenskih oljarjev, pri Hrvatinu so si jo ogledali tudi njihovi kolegi iz Dalmacije.
S porabo koščic pa izkoristek biomase ni dokončen, saj po separaciji ostaja pulpa. Ta je uporabna kot gnojilo, ker ne vsebuje za zemljo škodljivih snovi, ki so v koščicah, a bi se dalo tudi iz nje pridobivati zeleno energijo.
Hrvatin razmišlja o bio plinarni. Ekonomična bi bila pri 600 tonah odpadkov, imela bi moč 270 kW. Če bi se slovenski oljarji povezali in združili svoje odpadke, našli ustrezen prostor za plinarno, k sodelovanju pa pritegnili še druge, ki imajo občutne količine bioodpadkov, denimo velike gostinske obrate v hotelih, in izkoristili lesno biomaso, ki je je na zaraščenih terasah na pretek, bi lahko v Istri začeli s pomembnim novim poglavjem o izkoriščanju zelene energije. “Gre za sonaravno in ekonomično delovanje, s plinarno bi nenazadnje pridobili nekaj delovnih mest, a pri pristojnih ni pravega posluha za sodelovanje pri takšnih projektih,” je nekoliko razočaran Hrvatin.
Drugače je v hrvaški Istri: tam italijanski investitorji načrtujejo veliko deponijo in elektrarno na plin iz oljčnih tropin.
SAŠO DRAVINEC
