Oljčnik je lahko tudi botanični vrt

V projektu, ki ga usmerja Irena Vrhovnik iz koprske enote KGZ Nova Gorica, so se povezali njena matična ustanova, Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem, občini Vodnjan in Krk ter tamkajšnji združenji oljkarjev Drobnicas Krka in Agroturist iz Vodnjana.

Več strokovnjakov ima širši pogled

Sodelujoči v projektu so se nazadnje zbrali sredi meseca v Vodnjanu. Pregledali so opravljeno in ugotavljali, da je za spoznavanje možnosti ohranjanja čim pestrejšega življa v kulturni sredozemski krajini in okrog nje izjemno pomembno, da prihajajo z različnih področij. “Smo različnih profilov, agronomi, biologi in naravovarstveniki, in iz različnih okolij, iz Istre in z otokov. Imamo različne poglede, skupni pa je širši, zato sem prepričana, da bomo na podlagi naših ugotovitev znali bolj temeljito svetovati kmetovalcem, kako pridelovati zdravo hrano v zdravem, biotsko pestrem okolju,” je zadovoljna Irena Vrhovnik.

V prihodnjem letu bodo nadaljevali z opazovanjem, domala izdelan pa imajo že program svetovalnih predavanj in delavnic.

Po letošnji seriji predavanj o ekološkem varstvu pred oljčno muho, na katerih so oljkarje seznanjali s tem, da je potrebno najpomembnejšega škodljivca slovenskih oljčnikov obravnavati selektivno, sicer se iztrebljajo tudi koristne žuželke, bodo v naslednjem letu ključno pozornost posvetili sožitju oljk, sadja, vrtnin in zelišč.

Govorili bodo tudi o možnih povezavah oljkarstva in živinoreje, posebno poglavje pa bo namenjeno naravi prijaznim ukrepom za zmanjšanje erozije in suše v oljčnikih. Glede tega Irena Vrhovnik izpostavlja pomen zatravljenosti nasadov, pri čemer posebej poudarja, da je v oljčniku in okrog njega vedno potrebno imeti nekaj cvetočih rastlin, da se v njem zadržujejo tudi koristne žuželke. “Ugotavljamo in tako tudi svetujemo kmetovalcem, naj ne kosijo vsega naenkrat, temveč izmenično, korone pa kvečjemu enkrat letno,” pravi Vrhovnikova o naravi prijazni doktrini. Povedala je še, da bodo delavnice o ekološkem varstvu pred oljčno muho pripravili tudi prihodnje leto.

Raznovrstnost je ključ za ravnovesje

S projektom strokovnjaki iz sosednjih držav delujejo proti grožnji, da bi monokulturnost krajine razvrednotila njeno pestrost. Zavzemajo se za mešane nasade, v katerih se oljka druži s sivko, z vrtninami, za oljčnike, v katerih se sprehajajo kure in iz zemlje bezajo ličinke oljčne muhe.

Biotska raznovrstnost, ki je v središču projekta, ne pomeni le pestrejše krajine, temveč tudi bolj čisto in zdravo okolje in hrano. V raznoliki sredozemski krajini se namreč vzpostavlja naravno ravnovesje, v katerem je manj možnosti in priložnosti za razvoj škodljivcev in bolezni in je torej manj potrebe po ukrepanju s fito-farmacevtskimi sredstvi.

V projektu bodo gotovo ugotovili še marsikaj zanimivega, med drugim pa poskušali potrditi domnevo dr. Željka Prgometa z Reke, da so žižole blagodejni sopotnik istrske belice, ker privlačijo žuželke, ki so sovražniki oljčne muhe, obenem pa vsebujejo sokove, ki naj bi jo odganjali. DS