Opaznejši padec tujega povpraševanja bi Slovenijo pahnil v recesijo
Okrevanje slovenskega gospodarstva je vse bolj negotovo, zunanji pogoji poslovanja se poslabšujejo, opaznejši padec tujega povpraševanja pa bi državo ponovno potisnil v recesijo, je danes na Gospodarski zbornici Slovenije poudaril ekonomist Velimir Bole.
LJUBLJANA> Okrevanje slovenskega gospodarstva zaostaja za okrevanjem, ki ga beleži območje evra, čeprav je tudi to “piškavo”, je na današnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani uvodoma dejal Velimir Bole, ki prihaja z inštituta EIPF.
Okrevanje je vse bolj negotovo
Glede obetov je povedal, da je okrevanje vse bolj negotovo, da se zunanji pogoji poslovanja poslabšujejo in da bi opaznejši padec tujega povpraševanja slovensko gospodarstvo ponovno potisnil v recesijo.
Po “ugodni varianti” se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) prihodnje leto po Boletovih besedah povečal za 1,71 odstotka, leta 2013 pa za 2,80 odstotka. Po “neugodni varianti” bo medtem Slovenija prihodnje leto zabeležila 1,6-odstotno krčenje BDP, leta 2013 pa 3,5-odstotno rast.
Bole pričakuje, da bodo pogoji poslovanja za slovenska podjetja prihodnje leto še slabši, kot so bili po izbruhu krize leta 2009. Država in potrošniki so namreč zdaj v slabšem položaju, kot so bili tedaj.
Ali evro res lahko pade?
Na vprašanje, ali evro res lahko pade, pa je Bole odgovoril, da bi Evropska centralna banka (ECB) lahko dolžniško krizo končala v tednu dni, da pa za to potrebne ukrepe trenutno nima zakonskih možnosti. Najmočnejše članice območja evra bodo skušale po njegovih besedah zagotoviti močnejšo fiskalno povezavo in zaveze evrskih držav, nato pa ECB najverjetneje dovolile, da posreduje.
Prvi ukrep - intervencijski zakon
GZS je zaskrbljena glede možnosti za hitro okrevanje slovenskega gospodarstva, je po Boletovi analizi poudaril predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Skladno s tem je politike pozval, naj kot prvi ukrep čim prej sprejmejo intervencijski zakon, Slovenija pa po njegovih besedah potrebuje še vrsto drugih kratkoročnih ukrepov in celovito razvojno politiko. Pri tem je izrazil upanje, da bo nova vlada presegla ideološke delitve ter se zavzela za ponoven zagon gospodarstva in vzpostavitev boljših pogojev poslovanja.
STA