Orban s svojimi ukrepi preusmerja val migrantov

BRUDIMPEŠTA > Skrbi ga sicer, da na meji s Srbijo grozi humanitarna kriza.

CEID - Center za Evroatlantsko integracijo in demorkacijo - je neodvisen, neprofitni in nevladni think-tank iz Budimpešte, ki je bil oblikovan leta 2001.

Na Madžarskem je danes začela veljati stroga zakonodaja, s katero je nezakonit vstop v državo postal kaznivo dejanje z zagroženo kaznijo do treh let zapora, v primeru poškodovanja ograje na meji pa celo do pet let zapora. Alternativa zaporu je takojšen izgon iz države s prepovedjo vrnitve.

Do aretacij danes že prihaja, za obravnavo primerov pa je pristojno sodišče v mestu Szeget, ki naj bi obravnave opravljalo kar preko video povezav.

Poleg tega je vlada premierja Viktorja Orbana na jugu države zaradi množičnih migracij razglasila krizne razmere, kar oblastem med drugim omogoča pospešeno obravnavo prošenj za azil in odpira pot za namestitev vojske na meji.

Na meji s Srbijo so Madžari v ponedeljek z ograjo zaprli še zadnji odsek, danes so mejo zaprli celo za redni promet, oblasti pa so napovedale gradnjo ograje še na meji z Romunijo, saj naj bi se tja preusmeril pritisk migrantov.

Srbija na mejo napotila vojsko

Kot je v pogovoru še pojasnil Daniel Bartha, na srbsko-madžarski meji očitno tudi nastajajo tako imenovane tranzitne cone, “nekakšna nikogaršnja zemlja”, ki jih nova zakonodaja sicer predvideva, a je vlada v minulih dneh nakazala, da jih ne bo vzpostavila.

Gre za območja, ki se nahajajo na madžarskem ozemlju, med mejno črto in ograjo. Slednje namreč Madžarska ni smela postaviti tik ob meji, ampak je od nje oddaljena nekaj deset metrov.

Tam se danes že nabirajo množice migrantov in Bartha se boji, da se pripravlja humanitarna kriza. Po njegovem se bo namreč število ljudi še povečevalo, razmere pa so tam še veliko hujše kot v centrih na drugi strani ograje, saj ni nobene infrastrukture za oskrbo ljudi. Pomagati se trudijo nekatere manjše nevladne organizacije, a njihove zmožnosti so omejene.

Iz Srbije medtem prihajajo znaki, da ljudi ne bo sprejemala oziroma bo poskušala preprečiti njihovo vrnitev, med drugim z napotitvijo vojske na mejo.

Ljudje v tranzitnih conah morajo, če želijo na naprej proti Zahodu oziroma na drugo stran žične ograje, zaprositi za azil na Madžarskem. Po novi zakonodaji so postopki odločanja o njihovi prošnji zdaj zelo hitri, trajajo vsega uro ali dve, odgovor pa je “v 99,9 odstotkih avtomatični ne”, saj s stališča Budimpešte prihajajo iz Srbije, ki je tako imenovana varna država.

Bartha: Nismo 'wish list' za begunce

Na papirju je na to odločitev sicer še možna pritožba, ki pa je za te ljudi dejansko neizvedljiva, saj bi morala biti vložena iz Srbije na madžarsko sodišče v madžarščini in podobno.

“Če bi se kdo obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, bi ti ukrepi seveda padli, a zdaj gre za to, da se pridobi nekaj mesecev. Tako ali tako pa nihče ne bo šel v Strasbourg, morda kakšna mednarodna organizacija, kot je Amnesty International, a ti postopki bodo trajali. Madžarska vlada pa zdaj potrebuje predvsem čas,” je na vprašanje, ali ne gre pri vsem tem za evidentne kršitve človekovih pravic, odgovoril Bartha.

Kot je priznal, sicer razume nekatere argumente vlade o tem, da je treba ogromen naval migrantov, ki smo mu priča, nekako spraviti pod kontrolo - registrirati ljudi, nadzorovati hitrost njihovega prehajanja v EU, omejiti njihovo število - in da ni sprejemljivo, da se upirajo vsakršnemu posredovanju madžarskih organov in zavračajo vse postopke.

“Evropa mora priznati, da je to, kar poudarja Orban, res: da nismo 'wish list' za begunce, da ne morejo prihajati v Evropo brez vsakega nadzora in si preprosto sami izbirati, kam bi želeli iti, da morajo upoštevati neka pravila.”

A Orbanova vlada je šla zdaj v drug ekstrem, ko skuša bolj ali manj vsem preprečiti vstop, in Bartha dvomi, da je to vzdržno oziroma izvedljivo. “A za vlado je to v bistvu vseeno. Njen cilj zdaj je zmanjšati število ljudi, ki prihajajo na Madžarsko, in preusmeriti migrante na druge poti.”

Bartha: Treba je ustvariti boljše pogoje za begunce v Turčiji, Libanonu, ne pa jih še vzpodbujati

Orbanovo soočanje z begunsko krizo je v Evropi deležno ostrih kritik. Poleg ostrega ukrepanja proti beguncem med drugim izstopa, da premier ne prosi za pomoč EU državi in na primer zavrača kvote za prerazporeditev beguncev, ki bi v bistvu Madžarsko kot eno najbolj izpostavljenih držav razbremenile.

“Orban za mednarodno pomoč ni zaprosil, ker bi ta prišla z določenimi zahtevami, ki pa jih vlada ni pripravljena izpolniti,” pojasnjuje Bartha. A to ni edini razlog, obstaja tudi notranjepolitična računica, pri čemer ne gre pozabiti, da je skrajna desnica na Madžarskem močna in da Orbanu ostro ukrepanje koristi.

“Gre za to, da se ustvarja vtis kaosa, ki terja ostro ukrepanje vlade, medtem ko v EU o tem ni enotnega stališča in ni zmožna pomagati. Javnost obračajo proti tem ljudem in skušajo pridobiti podporo za zakonodajne ukrepe in ravnanje vlade. In to jim uspeva. Vladni pristop zdaj uživa široko podporo, večina Madžarov begunce vidi kot velik problem in veliko grožnjo.”

Kot še pojasnjuje Bartha, se Orban prikazuje kot junak, ki je bolje kot ostali zahodni politiki predvidel, kako se bodo stvari odvijale, in uvidel, kaj je treba storiti - “da moramo zaščititi evropske meje in poskušati ustaviti ta val ljudi, ustvariti boljše pogoje zanje v Turčiji, Libanonu, ne pa jih še vzpodbujati, da od tam odidejo, saj bo postal pritisk neobvladljiv”.

“In kot vidimo Nemčija, Avstrija, Danska in več drugih držav sedaj dejansko pripravljajo strožjo zakonodajo, zapirajo meje, pošiljajo vojake. Trenutno je videti, kot da je imel prav in da gredo druge države sedaj na nek način v njegovo smer.”

STA