Osemnajst rudarjev na prostosti
V Čilu so ob solzah sreče rešili že več kot pol rudarjev. Reševanje rudarjev, ki so bili 69 dni ujeti 700 metrov pod zemljo, bo trajalo še kakšen dan ali dva.
SANTIAGO DE CHILE> Reševalcem na severu Čila je v sredo uspelo rešiti že več kot polovico od skupno 33 rudarjev, ki so po nesreči 5. avgusta 69 dni preživeli v temni ječi globoko pod zemljo. Reševanje ob neposrednem televizijskem prenosu spremljajo prizori neizmerne sreče in težko pričakovanih ponovnih snidenj, obenem pa tudi čestitke in dobre želje z vsega sveta.
Gladko in hitro
Reševanje, ki naj bi po prvotnih napovedih trajalo dva dni, zaenkrat poteka gladko in hitreje od pričakovanj. Čilski minister za zdravje Jaime Manalich je zato napovedal, da bo - če bo vse še naprej gladko teklo - zaključeno v približno dnevu in pol, torej enkrat v četrtek po srednjeevropskem času.
Za vsakega rudarja 40 minut
Čilski predsednik Sebastian Pinera je kasneje celo napovedal, da utegnejo zadnjega od 33 rudarjev na površje potegniti še v sredo po lokalnem času. Kot je namreč pojasnil, so sprva za reševanje vsakega rudarja potrebovali približno eno uro, kasneje pa se je ta čas skrajšal na vsega 40 minut.
Florencio Avalos prvi
Prvega so okoli 1. ure po lokalnem času (nekaj po 5. uri zjutraj po srednjeevropskem času) skozi več kot 600 metrov dolg jašek s posebno kapsulo potegnili 31-letnega Florencia Avalosa, ki sta ga ob rudniku pričakala žena in 7-letni sin Bairon, poleg njiju pa tudi predsednik Pinera in prva dama Cecilia Morel.
Na novinarski konferenci je predsednik dejal, da je to “čudovita noč, ki je Čile in svet ne bosta nikoli pozabila”, ter poudaril, da je reševalna akcija zgled, ki ne sme nikoli v pozabo: “Upam, da bo ta dogodek za vedno ostal v naših mislih, saj so rudarji dokazali, da je Čile, ko se združi, sposoben izjemnih stvari.” Hkrati je sicer spomnil, da bo zgodba zares končana šele, ko bo rešen zadnji od 33 rudarjev.
Zunaj tudi najstarejši in najmlajši
Med doslej rešenimi rudarji sta medtem že 63-letni Mario Gomez, najstarejši v skupini, ter najmlajši, 19-letni Jimmy Sanchez, ki je pred nesrečo 5. avgusta v rudniku delal šele pet mesecev. Luč sonca je že ugledal tudi 46-letni Jose Ojeda Vidal, ki ima diabetes in je napisal prvo sporočilo, s katerim je dal vedeti, da so rudarji živi.
Med doslej rešenimi je poleg tega edini tujec, Bolivijec Carlos Mamani, ki ga je prišel danes osebno pozdravit bolivijski predsednik Evo Morales. Nazaj na površju je tudi 34-letni Claudio Yanez, ki ga je pričakala njegova dolgoletna partnerka Cristina Nunez, s katero sta se zaročila, medtem ko je bil on ujet pod zemljo.
Rojas ujet že tretjič
Magično mejo - polovico - so reševalci presegli, ko so na površje malo pred 19. uro po srednjeevropskem času kot 17. potegnili 56-letnega Omarja Reygado Rojasa, ki je bil tokrat v rudniških rovih ujet že tretjič. Je vdovec in ima šest otrok, 14 vnukov in celo štiri pravnuke.
Rešeni v bolnišnici
Potem ko rešene rudarje ob solzah sreče in smehu pozdravijo njihovi najbližji, jih s helikopterjem prepeljejo v bolnišnico v bližnjem mestu Copiapo. Njihovo zdravstveno stanje je po dosedanjih podatkih dobro in ne potrebujejo posebnih zdravil. Imajo sicer povišan krvni pritisk in pospešen srčni utrip, kar pa naj ne bi bilo zaskrbljujoče.
Neposreden prenos gleda ves svet
Operacijo reševanja neposredno prenaša čilska nacionalna televizija, preko nje pa jo spremlja ves svet, ki se veseli skupaj s Čilom in si želi uspešnega konca dolgotrajne drame. Čestitke in dobre želje tako prihajajo iz vseh koncev sveta, med drugim od nemške kanclerke Angele Merkel, predsednika ZDA Baracka Obame, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose in papeža Benedikta XVI.
Čestitke pa rudarjem ne pošiljajo le visoki predstavniki mednarodne skupnosti. Neverjetno velika je tudi podpora povsem običajnih ljudi po vsem svetu, ki se na primer kaže na socialnih spletnih mrežah, kot sta Facebook in Twitter.
Ujeti od 5. avgusta
Rudarji so bili v rudniku bakra San Jose v puščavi Atacama, 500 kilometrov severno od čilske prestolnice Santiago de Chile, ujeti od 5. avgusta. Od zunanjega sveta so bili povsem izolirani do 22. avgusta, nato pa so uspeli poslati sporočilo, da so še živi.
Mednarodna operacija
Nemudoma se je začela velika mednarodna operacija, pri čemer so zvrtali tri reševalne jaške in minulo soboto je prvi od njih dosegel podzemno dvorano z rudarji. Pred tem so jim pod zemljo pošiljali hrano in zdravila, zdravniške napotke, omogočili so jim tudi oglede nogometnih tekem, na koncu pa so jim poslali celo cigarete, saj so skoraj vsi kadilci.
Ob rudniku San Jose v puščavi Atacama je medtem nastalo novo mesto, imenovano “tabor upanja”, kjer je več kot tisoč novinarjev z vsega sveta spremljalo prizadevanja in pobiralo izjave rudarjev in družinskih članov. Drama je zajela celotno državo in rudarji so postali slavni.
S feniksom na prosto
Za dviganje na površino so pripravili posebno štiri metre visoko kapsulo, simbolično poimenovano feniks, ki je opremljena z radijsko zvezo in video kamero, ki ki bi reševalcem razkrili morebitne izbruhe panike rudarja v kapsuli. V kapsulo je mogoče spraviti le eno osebo.
STA
