Ošpice so nevarne
Ošpice so huda nalezljiva otroška bolezen, ki jo je Slovenija zatrla z rednim programom cepljenja otrok. Aprila so o izbruhu ošpic poročali iz več evropskih držav, primer te bolezni so odkrili tudi na območju Ljubljane, pri otroku, ki je prišel iz Francije.
NALEZLJIVE BOLEZNI> O značilnostih ošpic in preostalih otroških nalezljivih boleznih smo se pogovarjali s pediatrinjo Martino Soban, vodjo otroško-šolskega dispanzerja v koprskem zdravstvenem domu.
Po podatkih nacionalnega Inštituta za varovanje zdravja je nedavno obolenje za ošpicami pri nas bolj izjema kot pravilo, saj smo to bolezen, podobno kot večino drugih otroških nalezljivih bolezni, pri nas že pred časom zatrli po zaslugi načrtnega nacionalnega programa cepljenja otrok. Znano je, da se nekateri starši za cepljenje ne odločijo.
O nalezljivih boleznih in cepljenju smo se pogovarjali z zdravnico, pediatrinjo Martino Soban, vodjo otroško-šolskega dispanzerja v koprskem Zdravstvenem domu.
Ošpice (Morbilli) so zelo nalezljiva otroška bolezen, povzroča jih virus ošpic. Bolezen se pojavlja po vsem svetu, nanjo vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na dve do pet let in so trajale tri do štiri mesece. V Sloveniji so bile dolgo najpogostejša nalezljiva bolezen. Leta 1968 smo uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, odtlej je obolevnost občutno upadala. Zadnja epidemija je bila pri nas leta 1994/1995. Zadnja leta beležimo le posamične primere bolezni.
>Zadnji primer ošpic v Sloveniji sproža ugibanja, ali se ta bolezen še redno pojavlja tudi pri nas, tudi na Primorskem ...
“Po doslej znanih podatkih, redno nam jih posreduje koprski Zavod za zdravstveno varstvo, se ošpice v zadnjem obdobju v Istri niso pojavile. Kolikor je znano, tudi drugod po državi ne. Znan pa je primer slovenskega državljana, ki se je okužil aprila letos v drugi evropski državi in je ošpice prinesel v Slovenijo. Tudi lani je v Slovenijo ošpice zanesel turist iz Irske. V nekaterih evropskih državah cepljenje ni obvezno, zato obstaja možnost, da se bodo še naprej pojavljale. Letos poročajo o pojavu ošpic v Franciji, Belgiji, na Švedskem, Danskem, Norveškem, v Nemčiji, Srbiji in Turčiji.”
> Za kakšno bolezen gre?
“Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, povzroča jih virus. Prenašajo se z aerosolom, ki nastane ob kašlju, ali z okuženimi rokami. Inkubacijska doba - čas od okužbe do pojava prvih simptomov - traja deset do dvanajst dni. Sledi obdobje dveh do štirih dni, ko se na ustni sluznici pojavijo Koplikove pege - drobne bele pege, obdane z rdečino. Spremljajo jih lahko rahlo povišana telesna temperatura, suh kašelj, vnetje očesne veznice in utrujenost. Približno 14 dni po okužbi se pojavi makulopapulozen izpuščaj (rdeče pike, ki so lahko privzdignjene nad površino kože). Po navadi se najprej pojavi na vratu in se širi navzdol po telesu, spremlja ga visoka telesna temperatura. Pri hujši obliki bolezni je izpuščaj bolj razširjen, pokriva praktično celo telo. Pri blagi obliki se lahko pojavi le na koži na okončinah.”
> Ali se lahko pri ošpicah pojavijo tudi zapleti?
“Seveda. Lahko so blagi, na primer vnetje srednjega ušesa, ali hujši, kot sta pljučnica in encefalitis, ki lahko povzročita tudi smrt. Prav zaradi teh možnih zapletov veljajo ošpice za hudo bolezen.”
> Kakšen je namen predpisanega nacionalnega programa cepljenja otrok in cepljenja nasploh? Kako poteka?
“Namen vseh cepljenj je spodbujanje imunskega odziva organizma, da se razvije zaščita pred posamezno nalezljivo boleznijo. Naj spomnim, da smo s cepljenjem izkoreninili črne koze, zmanjšali sta se tudi obolevnost in umrljivost zaradi mnogih nalezljivih bolezni. Dojenčki so pred ošpicami zaščiteni zaradi protiteles, ki jih dobijo od matere med nosečnostjo, a le, če so se tudi mamice v mladosti cepile. Prav zato je priporočljivo, da dobi otrok prvi odmerek cepiva proti ošpicam v starosti enega leta, ko se število protiteles, ki so ga ščitila, zmanjša. Cepivo, ki ga prejmejo v tej starosti, je trivalentno - torej ščiti otroka poleg ošpic še pred rdečkami in mumpsu. Tako imenovani poživitveni odmerek prejmejo otroci še pred vstopom v šolo. Odstotek cepljenih otrok za ošpice-mumps-rdečke v Sloveniji znaša od 93 in 95 odstotkov. Pomembno je, da se ta odstotek ne bi zmanjšal, saj bi to povzročilo tako imenovano nižjo kolektivno zaščito in bi, posledično, povečalo možnost za širjenje povzročiteljev bolezni. To pa bi lahko privedlo do epidemije ošpic. Zavedati se moramo tudi, da nekaterih otrok, ki so že od rojstva prizadeti zaradi različnih bolezni, ne moremo cepiti, prav ta, kolektivna zaščita, pa jih varuje pred nalezljivimi boleznimi.”
> Pa vendar se zadnja leta nekateri starši ne odločijo za cepljenje otrok pred nalezljivimi otroškimi boleznimi ...
“Med njimi se večina zanaša prav na to, kolektivno zaščito, in svojega otroka ne želi cepiti, vendar bi morali vedeti, da se teh bolezni lahko nalezejo v tujini. Na žalost (ali pa k sreči) se sedanje generacije staršev že kot otroci niso več soočale s hudimi boleznim, ki se dandanes prav po zaslugi cepljenja domala več ne pojavljajo. Tudi zato v cepljenju ne vidijo več pravega pomena. Cepljenje je zato postalo žrtev lastnega uspeha. Znanstvene raziskave so že ovrgle povezavo med cepljenjem in kroničnimi boleznimi, kot je na primer avtizem.”
> Znano je, da tu in tam za nalezljivimi otroškimi boleznimi zboli tudi kak odrasel človek. Zakaj?
“Seveda obolevajo. Gre za ljudi, ki v otroštvu zoper te bolezni niso bili cepljeni, le izjemoma oboli kak odrasel, ki je bil deležen cepljenja kot otrok. Potek bolezni je hujši pri otrocih, mlajših od pet let in pri odraslih, starejših od 20 let. Tudi zapleti so pri teh dveh starostnih skupinah pogostejši.”
> Kakšne so vaše izkušnje s starši glede odločanja o cepljenju svojih otrok?
“S tem se domala vsak dan soočamo. Staršem poskušam temeljito predstaviti cepljenje kot skrb za otrokovo zdravje. V primerih, ko starši glede tega oklevajo, se z njimi podrobneje pogovorim in jim predstavim vsa dejstva. Kot pediatrinja si prizadevam biti partnerka staršev v skrbi za zdravje njihovih otrok. Omenim naj še, da se bliža poletje, čas počitnic in potovanj. Ta poveča tudi možnosti za okužbe - v tujini in pri nas.”
> Lahko predstavite še druge vrste cepljenj v rednem programu cepljenja pri nas?
“Otroci so pri nas cepljeni po rednem cepilnem programu in to že v prvem letu starosti. Takrat jih cepimo proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence B. Kasneje, ob vstopu v šolo, pa tudi proti hepatitisu B. Davice ni pri nas že od leta 1965, otroške paralize od leta 1979, pa tudi tetanusa pri otrocih ni že dolgo in odrasli zbolijo zanj le redko. Vsaki dve do pet let se še vedno epidemično pojavlja oslovski kašelj, predvsem pri večjih otrocih, čeprav so bili redno cepljeni. Vzrok je upad imunske zaščite, zato je potreben tako imenovani poživitven odmerek cepiva v starosti devetih let.”
JASNA ARKO
