Ostal je med “svojimi Škedenjci”
Nepregledna množica ljudi je v soboto popoldne v Škednju k večnemu počitku pospremila nadvse priljubljenega škedenjskega župnika, kulturnika in publicista Dušana Jakomina, doma iz Sv. Antona pri Kopru. Dvojezično mašo je daroval tržaški škof Giampaolo Crepaldi, Jakomina so na njegovo željo pokopali na škedenjskem pokopališču.
TRST > “Dragi naš Anton'c, sorojaki se z bolečino in ponosom poslavljamo od tebe. Spominjali se te bomo kot človeka z veliko začetnico, preprostega, družabnega, polnega naklonjenosti do sočloveka in do maternega jezika. Zaradi tvoje ljubezni do slovenske besede ter spodbujanja za njeno ohranjanje v zamejstvu ter v domačem kraju, o katerem si napisal kar tri knjige, si bil kot svetilnik, ki mimoidočim kaže pot. Hvala za tvojo bogato kulturno in duhovno dediščino,” se je publicistka Alferija Bržan na pogrebni maši poslovila od pokojnega Dušana Jakomina. Januarja letos je dopolnil 90 let.
Mašo je v slovenskem jeziku (razen pridige, ki jo je povedal v italijanščini) daroval tržaški škof Giampaolo Crepaldi, spremljali so ga številni duhovniki iz zamejstva in iz koprske škofije ter duhovniki drugih verstev v Trstu. Crepaldi je izpostavil Jakominovo izredno duhovno predanost, ljubezen do ljudi ter intelektualno širino: “Do zadnjega in navkljub težki bolezni je ohranjal izredno intelektualno bistrost, iskrivost, ustvarjalnost in navdušenje,” je še dodal.
Tržaški generalni vikar za Slovence Anton Bedenčič pa je poudaril Jakominovo ljubezen in skrb za materni jezik: “Ni bil zgolj duhovnik, plodno je deloval na mnogih področjih, vse s ciljem zamejskim Slovencem posredovati slovensko besedo, jezik, in jih spodbujati, da ju ohranjajo. Bil je zamejski Čedermac.”
Po maši, na kateri so sodelovali pevci tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom dirigenta Edija Raceta iz Rodika, škedenjski cerkveni pevski zbor ter cerkveni zbor iz Sv. Antona, se je iz cerkve sv. Lovrenca do pokopališča vila nepregledna vrsta ne samo “Jakominovih” Škedenjcev in Kolonkovcev, pač pa mnogih drugih, od predstavnikov političnega, kulturnega in duhovnega življenja v zamejstvu in Sloveniji do znancev, prijateljev in sorodnikov. Priljubljeni župnik Jakomin je želel biti pokopan “med svojimi Škedenjci”, s katerimi je živel in delal več kot 60 let. Čeprav na škedenjskem pokopališču že davno ni bilo več prostora za pokope, je tržaški župan Robert Cosolini prošnji Škedenjcev rad ugodil. Iz rodne Jakominove župnije pa so skupaj s tamkajšnjim župnikom Francem Prelcem prinesli presejano istrsko zemljo, s prgiščem katere so se številni pogrebniki poslovili od pokojnika.
LEA KALC FURLANIČ