Ostanite doma, v stiku z znanci
Čeprav je letošnje poletje muhasto, je že postreglo z nekaj ekstremne vročine, ki jo napovedujejo tudi naprej. V takšnih dneh se kaže prilagoditi razmeram in poskrbeti, da organizem ne dehidrira, svetujejo zdravniki. Še posebej pozorni bi morali biti ostareli. Slednji, še zlasti če so osamljeni in ob sebi nimajo bližnjih ali dobrih znancev, so v nevarnosti, da dehidrirajo in opešajo, doživijo vročinski udar, kap in podobne nevarnosti, ki lahko privedejo do tragičnega izida.
STARI IN VROČINA> Zadnja leta tudi sredstva javnega obveščanja poročajo o tragičnih smrtih ostarelih osamljenih ljudi, ki so jih našli šele po nekaj dneh, zaprte v stanovanjih v mestnih središčih. Na udaru so zlasti ostareli, še zlasti kronični bolniki in vsi, ki morajo redno jemati zdravila, sledijo dojenčki in majhni otroci. Po znanih podatkih je Evropo najhujša vročina doslej zajela pred sedmimi leti, ko je po podatkih agencije RS za okolje na tej celini umrlo 50.000 ljudi.
Telesna temperatura
Človeški organizem sam proizvaja in oddaja toploto in vzdržuje stalno telesno temperaturo, ki znaša od 36,2 stopinje Celzija do 37,5 stopinje. Toliko znaša temperatura jedra organizma, saj je znano, da temperatura vseh delov telesa ni povsem enaka. Procese nadzoruje in nenehno uravnava hipotalamus v možganih. Primerjali bi ga lahko s termostatom.
Znan je podatek, da opazimo pri merjenju 24-urne telesne temperature nihanje do stopinje Celzija, saj gre za posledico endogenega ritma oziroma vplivov tako imenovane biološke ure. Slednja je usklajena z menjavanjem dneva in noči ter z zunanjimi vplivi. Po navadi ima telo najnižjo telesno temperaturo zgodaj zjutraj, najvišjo pa pozno popoldne. Podobno niha tudi krivulja temperature ozračja.
Vročina, stres za telo
Dokazano je, da je izpostavljenost organizma ekstremnim temperaturam ozračja zanj izjemno velik stres. To še najbolj občuti srčno-žilni sistem. Presežek temperature, ki je organizem ne porabi za bazalni metabolizem in za telesno aktivnost, se sprosti kot tako imenovana notranja toplota. Slednja pa pripomore k segrevanju telesa, zato jo mora oddati, ker bi se sicer pregrelo.
Poleg drugih procesov telo oddaja presežek energije v obliki potenja, s čimer odda 30 do 35 odstotkov toplote. Znano je, da voda iz telesa neopazno izhlapeva ves čas - skozi kožo in pljučne mešičke. V 24 urah telo odda 600 do 800 mililitrov tekočine. Organizem se zoper poletno vročino bojuje v največji meri s potenjem skozi kožne pore. Prav zato je treba izgubljeno tekočino sproti nadomeščati z uživanjem dovolj tekočine, najbolje navadne vode. Ob obilnem potenju pa je treba v organizmu nadomeščati tudi s potom izločene elektrolite.
Zlasti kava in alkohol pospešujeta izločanje vode iz telesa, zato v vročini nista primerna. Zdravniki odsvetujejo tudi uživanje sladkanih in ledeno mrzlih pijač. Slednje lahko povzročijo želodčne krče in celo prebavne težave. Prav tako odsvetujejo težko prebavljivo hrano in obilne obroke. Znano je namreč, da telesno temperaturo bolj dviguje hrana, ki je bogata z beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati, zato so poleti priporočljivi obroki z veliko zelenjave in nekoliko ohlajenega sadja.
Nevarnosti za ostarele
Ostareli ljudje po ugotovitvah zdravnikov pogosto izgubijo občutek za žejo, zato tudi v najhujši vročini uživajo premalo tekočine. Ker se z leti krepi tudi demenca, so pozabljivi in ne morejo več dobro v celoti skrbeti zase. Poleg tega, da ne pijejo dovolj vode, pogosto pozabijo na obroke, niso več dovolj prisebni, da bi si skuhali zdrav obrok, pozabijo uživati zdravila.
Takšne ljudi naj bi imeli pod nadzorom drugi, ki so še dovolj prisebni. Če ostareli dementni ljudje nimajo bližnjih, naj bi se z njimi povezali predstavniki socialnih služb, koristno je tudi, če nad njimi vsaj nekoliko bdijo mlajši znanci in sosedje.
Značilno je tudi, da staranje krepi toleranco do vročine - ostareli žeje ne zazna takoj, potenje je zadržano, saj se zmanjša število žlez za potenje. Na potenje in delovanje organizma nasploh vplivajo tudi zdravila, ki jih ostareli praviloma morajo uživati vsak dan.
Zato velja splošni nasvet, da je treba piti dovolj vode še preden postane človek žejen. Še pred hudo pripeko je treba stanovanje temeljito prezračiti, nato pa okna zastreti in zapreti. Vročino lajšajo ventilator ali klimatska naprava, vendar morata biti nameščena tako, da ne pihata v človeka. Obleči je treba lahka, zračna in svetla oblačila in čez dan počivati. Hoja po pripeki, zlasti med 11. in 16. uro, je lahko nevarna.
Od utrujenosti do udara
Za zdravstvene težave, ki so posledica hude vročine, je značilno, da se pojavijo tedaj, ko organizem ni več sposoben ohranjati normalne telesne temperature. Najbolj značilne težave so vročinska utrujenost, vročinski krči, vročinski izpuščaji in vročinski udar.
Vročinska utrujenost je posledica izgube večje količine vode in soli zaradi prekomernega znojenja. Glavni simptomi so obilno znojenje, hladna in vlažna koža, bolečine v mišicah, slabost, vrtoglavica, glavobol, zmedenost, nezavest in šibek srčni utrip.
Vročinski krči nastanejo po večjih fizičnih obremenitvah, lahko pa tudi pri ljudeh, ki se obilneje potijo. Z znojenjem se poleg količine vode v telesu zmanjša tudi količina soli in mineralov. Pojavijo se nenadni močni krči in trde, občutljive mišice. Vročinski izpuščaji se pojavijo zaradi vzdraženosti kože zaradi znojenja. Še zlasti značilni so pri otrocih, lahko se pojavijo tudi pri odraslih in sicer na vratu, zgornjem delu prsi, na preponah in notranjem območju lakta.
Vročinski udar je najhujša zdravstvena težava zaradi vročine. Nastane lahko ob daljši izpostavljenosti vročini, ko hlajenje organizma s potenjem odpove. Pri izpostavljenosti veliki vročini lahko telesna temperatura že v približno desetih minutah narase tudi na 41 stopinj Celzija. Zanj so značilni zelo visoka telesna temperatura (več kot 40 stopinj Celzija); rdeča, vroča in suha koža, ki se ne poti, hiter in močan srčni utrip (med 160 in 180 udarcev na minuto), glavobol; omotica; slabost; zmedenost, nezavest.
Če gre za blažje oblike vročinskih težav, lahko ukrepamo sami. Obolelega je treba namestiti v hladen prostor ali vsaj v senco in ga začeti ohlajati (kad s hladno vodo; vrečke z ledom, ovite v krpo, mu položimo na vrat in pod pazduhi). Če gre za resnejše simptome in nezavest, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. JASNA ARKO
Še več za zdravje koristnih informacij pa najdete v torkovi prilogi Zdravje tiskane izdaje Primorskih novic
