Ostri odzivi na Obamov govor o Bližnjem vzhodu

Svet
, posodobljeno:

Ameriški kritiki predsednika Baracka Obame so se ostro odzvali na njegov četrtkov govor o arabski pomladi. Predvsem na tisti del govora, v katerem je ponovno pozval k mirovnim pogajanjem med Izraelom in Palestinci. Ob tem je namreč Obama Izrael pozval, naj za izhodišče sprejme meje izpred vojne leta 1967.

Barack Obama je Izrael pozval, naj za izhodišče sprejme meje s Palestino, kot so bile pred vojno leta 1967, kar je za Izrael nesprejemljivo.
Barack Obama je Izrael pozval, naj za izhodišče sprejme meje s Palestino, kot so bile pred vojno leta 1967, kar je za Izrael nesprejemljivo. Jason Reed

WASHINGTON>Barack Obama je v govoru tudi kritiziral palestinsko gibanje Hamas in namero palestinskih oblasti, da skušajo jeseni v Združenih narodih doseči priznanje palestinske države. Prav tako je pri omembi meja iz leta 1967 dejal, da bo potrebna menjava ozemlja. A to ni ublažilo kritik.

Najglasnejši so bili tisti republikanci, ki se potegujejo za osvojitev predsedniške nominacije svoje stranke za volitve leta 2012.

ZDA bi morale stati ob strani prijateljem

Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney je dejal, da je Obama “vrgel Izrael pod avtobus” in kršil prvo načelo ameriške zunanje politike, da je treba vedno stati ob strani prijateljem. Nekdanji guverner Minnesote Tim Pawlenty pa je menil, da je Obama postavil zgrešeno in zelo nevarno zahtevo, in dodal, da mora Jeruzalem ostati celovit in v okviru Izraela.

Obama se je znašel v škripcih, saj njegova prizadevanja za obnovo neposrednih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci doslej niso prinesla rezultatov. Največja ovira je bilo nadaljevanje izraelske gradnje na zasedenih ozemljih, zaradi česar se Palestinci niso želeli pogajati. Namesto tega v mednarodni skupnosti narašča podpora priznanju palestinske državnosti v Združenih narodih, ki naj bi se zgodila še letos, česar pa Obama kot predsednik najtrdnejše zaveznice Izraela ne more sprejeti, saj tega ne sprejema Izrael. V svojem govoru je zato palestinska prizadevanja za razglasitev državnosti označil za simbolična dejanja, ki ne bodo prispevala k miru.

Burni odziv kongresnikov

Nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich iz Georgije je medtem ocenil, da je bil to za izraelsko preživetje najbolj nevaren govor v zgodovini ameriških predsednikov. Kongresnica iz Minnesote Michele Bachmann pa je sporočila, da je Obama znova pokazal, da je njegova bližnjevzhodna politika takšna, da najprej za vse okrivi Izrael. Nekdanji Obamov veleposlanik na Kitajskem John Huntsman iz Utaha je menil, da je Obama z govorom spodkopal možnost, da začnejo Izrael in Palestinci graditi medsebojno zaupanje.

Nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin ni neposredno omenjala Obamovega govora, vendar pa je predsednika pozvala, naj izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja danes v Beli hiši sprejme javno in ne na zasebnem srečanju, zaprtem pred novinarji.

Ali bo Obama potrdil Bushevo zavezo Izraelu?

Netanjahu prav danes prihaja v Belo hišo po ponovno potrditev ameriške zaveze iz leta 2004. Takrat je predsednik George Bush tedanjemu izraelskemu premierju Arielu Šaronu zagotovil podporo ZDA pri stališču, da bo moral vsak mirovni sporazum upoštevati velike judovske naselbine, ki so na zasedenih območjih nastale po letu 1967. Bush je Izraelu tudi priznal celoten Jeruzalem in se strinjal, da je treba palestinske begunce namestiti v prihodnji državi Palestini in ne v Izraelu.

Izrael ne pristaja na meje pred letom 1967

Za Izrael je omenjanje meja izpred leta 1967 nesprejemljivo, saj ga razume kot postavljanje pogojev za mirovna pogajanja. Na takšne meje Izrael ne more pristati, saj bi jih bilo nemogoče braniti. Član Netanjahujeve stranke Likud Danny Danon je Obamo zaradi govora celo obtožil, da želi izbrisati Izrael z zemljevida.

Obama prejel tudi nekaj redkih pohval

Obama je bil sicer deležen tudi redkih pohval. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Jimmyja CarterjaZbigniew Brzezinski je menil, da je sedaj že vsem jasno, da Izraelci in Palestinci ne bodo sposobni sami rešiti odprtih vprašanj. Obamove besede je označil za majhen korak v pravo smer, ker potrjujejo ameriško zavezo mejam izpred leta 1967, dvema državama in zamenjavi ozemelj.

Tudi britanski zunanji minister William Hague je podprl Obamovo “jasno sporočilo, da bi morale meje Izraela in Palestine temeljiti na mejah iz leta 1967 ob medsebojno dogovorjenih zamenjavah”.

Hamas poziva Obamo h konkretnim korakom

Tiskovni predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pa je sporočil, da palestinske oblasti pozdravljajo Obamovo zavezo za nadaljevanje mirovnega procesa, vendar ni šel v podrobnosti. Tiskovni predstavnik gibanja Hamas Sami Abu Zuhri je Obamo po drugi strani pozval, naj preneha kopičiti slogane in začne s konkretnimi koraki za zaščito Palestincev ter Arabcev.

STA