Ozon, nevidni sovražnik
Nekdaj so zdravniki bolnikom s težavami na dihalih in za krepitev zdravja priporočali obmorski zrak. Zadnja leta pa meritve o onesnaženosti zraka, zlasti s prizemnim ozonom dokazujejo, da se tudi na Primorskem kakovost zraka slabša.
> Kljub temu je v povprečju zrak tod, v primerjavi z drugimi območji v državi, še relativno kakovosten, ugotavlja doc. dr. Agnes Šömen Joksić iz koprskega zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) in Univerze na Primorskem (UP).
V brošuri Evropsko okolje, stanje in napovedi 2010, je navedeno, da se je v Evropi zmanjšala koncentracija žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida v ozračju, pa tudi koncentracija dušikovih oksidov ter svinca (zasluga za slednje gre uporabi neosvinčenega bencina). Resen zdravstveni in okoljski problem pa ostaja izpostavljenost delcem (PM10) in ozonu (O3). Povezan je s krajšanjem pričakovane življenjske dobe, razvojem akutnih in kroničnih posledic na dihalih in srčno-žilnem sistemu, z oviranim razvojem pljuč pri otrocih in zmanjšano telesno težo novorojencev.
Doc. dr. Agnes Šömen Joksić, ki se med drugim ukvarja z raziskavami o kakovosti zraka na Primorskem (tod so tri avtomatske merilne postaje za merjenje onesnaženosti zraka) navaja, da dihamo Primorci v povprečju relativno kakovosten zrak.
Meritve so natančne
Izjema je poletni pojav ozona, ki ni značilen le za Primorsko in Slovenijo. “Gre za splošni problem v svetovnem merilu zato, ker nastaja dobršen del ozona - ob višji jakosti UV sevanja in v ugodnih vremenskih pogojih - povsem naravno,” pravi strokovnjakinja.
Opozorilna vrednost ozona znaša 180 mikrogramov na kubični meter zraka, alarmna pa 240.
Splošna ocena o kakovosti primorskega zraka sloni na primerjavi z drugimi območji v državi in na povprečnih vrednostih meritev v merilnih postajah. “Ocene vplivov na zdravje vedno zajemajo povprečja, opredeljena za vsak posamezen onesnaževalec,” pojasnjuje sogovornica.
Redke merilne postaje
Primorska ima le tri avtomatske merilne postaje za odčitavanje onesnaženosti zraka. Ena je umeščena na Markovcu v Kopru, druga v Novi Gorici, tretja na Otlici. Pred leti sta bili mobilni merilni postaji tudi v Lovranu in na Colu.
Svojo merilno postajo ima koprska Luka, za lastne potrebe. Glede na podatke meritev, dostopne na spletu, ta občasno ne deluje.
Merilne postaje na Markovcu in na novogoriškem območju delujejo v sklopu državnega monitoringa kakovosti zraka (DMKZ). “Meritve, ki jih upoštevajo za veljavne, morajo ustrezati predpisanim standardnim metodam za avtomatske meritve kakovosti zunanjega zraka,” omenja sogovornica.
Nevarnosti ozona
Poleti se, zlasti na Primorskem, pojavlja prizemni ozon, ki vpliva na počutje in povzroča zdravstvene težave.
Ozon je plin, ki v povečani koncentraciji v ozračju nima vonja (zavonjali bi ga le, če bi šlo za izjemne količine. Že pri koncentraciji okrog 120 miligramov v kubičnem metru zraka se pojavljajo zdravju škodljivi simptomi: pekoče oči in sluznica nosu, pri občutljivejših ljudeh še moker nos, oteženo dihanje, bolečine v prsih, kašljanje, siljenje na bruhanje, težave pri delovanju srca ... Ponavljajoča se izpostavljenost ozonu lahko povzroči resne okvare, najbolj ranljivi pa so otroci, ostareli, kronični bolniki, delavci na prostem in rekreativni športniki.
Po besedah Agnes Šömen Joksić je ozon pomemben foto-kemični oksidant v troposferi. Nastaja s kemično reakcijo s pomočjo sončne svetlobe iz dušikovih oksidov, ki se v ozračje v največji meri izločajo v izpušnih plinih in iz lahko hlapljivih organskih snovi (izločajo jih industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice).
Ozon nastaja na dveh višinah v zemeljskem plašču - v stratosferi (med 18 in 25 kilometri) gre za tako imenovani koristni ozon, ki ščiti pred nevarnimi sestavinami UV sevanja, in v troposferi, razprostira se nekaj kilometrov nad tlemi, kjer ob povišanih koncentracijah škodi zdravju ljudi in živali ter povzroča poškodbe na rastlinah.
“S problemi vpliva na rastlinstvo se že soočajo v kmetijstvu v ZDA in gozdarstvu v EU,” poudarja sogovornica. “Ozon začne nastajati, ko vzide sonce; ponoči nastane nasprotna reakcija, zato ga tedaj naj ne bi bilo v ozračju. Ker pa se v ozračju kopičijo polutanti, se ozon kopiči v atmosferi in ob lepem vremenu koncentracija narašča iz dneva v dan. Zato naj se tedaj ljudje ne zadržujejo na prostem, zlasti ne med 11. in 19. uro.”
Ozon vpliva tudi na oksidacijo snovi. Tudi poškodbe gum, izguba elastičnosti, obledelost barv in spremembe na kovinah so posledica ozona. Po strokovnih analizah se je vsebnost ozona v zemeljskem ozračju v zadnjih sto letih podvojila.
Pogosto mejna in alarmna vrednost
Ukrepi EU med drugim vsebujejo opredelitev, da sme biti največja osemurna srednja vrednost koncentracije ozona le 120 miligramov v kubičnem metru zraka.
Vendar so občasno te vrednosti višje tako pri nas kot v EU, zlasti poleti. Sogovornica pojasnjuje, zakaj: “Poleti se ob nekaterih kemičnih reakcijah - zanje velja, da potrebujejo veliko sonca - ozon v naših krajih tvori iz različnih predhodnih sestavin. Slednje zaidejo k nam s posameznimi vrstami vetrov tudi iz Padske nižine, zlasti pa izvirajo iz našega okolja (denimo izpušni plini). Seveda imajo pomembno vlogo še vremenske spremembe in vetrovi, svoje prispeva še geografska lega, saj smo pod kraškim robom.”
Vpliv povečane koncentracije prizemnega ozona na zdravje je znan in botruje vrsti zdravstvenih težav. Opozorilna vrednost znaša 180 mikrogramov na kubični meter zraka, alarmna pa 240.
Nikar na prosto
Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Zato zdravniki v dneh povišane koncentracije ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka priporočajo, naj ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je slednja nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, naj se tedaj izogibajo naporom.
Na podlagi večletnih meritev je znano, da so poleti v Istri pogosto povišane koncentracije ozona. Občasno dosegajo tudi opozorilno vrednost. Alarmna vrednost najpogosteje ni presežena. Sogovornica povzema, da je Primorska (glede na meritve merilnih postaj) območje, kjer je na leto največ dni presežena ciljna vrednost ozona v ozračju (slednja znaša 120 mikrogramov na kubični meter zraka).
Dodaja pa, da je poleti drugod v južni Evropi redno presežena alarmna vrednost. “Glede na meritve znašajo ponekod v južni Evropi koncentracije ozona celo 300 in več mikrogramov na kubični meter zraka,” pravi Agnes Šömen Joksić.
JA
