Padec zidu je upanje za krizna žarišča po svetu

BERLIN >Po njenem mnenju je lahko padec zidu upanje tudi za krizna žarišča po svetu, za ljudi v Ukrajini, Siriji, Iraku in drugih regijah, kjer so ogrožene ali celo poteptane človekove pravice in svoboščine. Spomnila pa je tudi na žrtve razdeljene Nemčije in na številne neuspešne poskuse bega čez zid. Merklova, berlinski župan Klaus Wowereit in drugi ugledni gostje so se poklonili spominu na žrtve in v špranje v ostanku nekdanjega zidu vtaknili vrtnice. Nato so se udeležili ekumenskega bogoslužja v Kapeli sprave na berlinski Bernauer Strasse, ulici, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Shulz je opozoril pred postavljanjem novih meja v Evropi in pozval h koreniti reformi evropske azilne politike. Poudaril je, da je največja pridobitev evropskega povezovanja prav pravica do potovanja in bivanja povsod po Evropi. Slovesnosti v Berlinu se je udeležil tudi zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki ocenjuje, da je svet na pragu nove hladne vojne, ki se je po prepričanju nekaterih že začela. Slovesnosti ob padcu zidu so potekale več dni, v nedeljo pa so pred Brandenburškimi vrati ob zvokih Ode radosti v zrak spustili nekaj manj kot 7000 balonov, ki so jih postavili na 15 kilometrih nekdanjega zidu, ki je bil sicer dolg 155 kilometrov. Na ostankih zidu so različni umetniki pripravili umetniške inštalacije. NR