Padel je volk z rumeno ovratnico
Od prvega oktobra dalje je pri nas dovoljen lov na volkove. Strokovna komisija za velike zveri z ministrstva za okolje in prostor je sklenila, da jih smejo lovci v enem letu ustreliti 12.
PETRINJE> Pod njihovimi streli sta v enem mesecu omahnila dva, na žalost strokovnjakov ljubljanske biotehnične fakultete je bil pri Kozini ustreljen ravno Brin, prvi in edini volk, ki so mu uspeli pripeti GPS telemetrično ovratnico.
“V času jesenskega izvajanja odstrela volkov naprošamo vse lovce, naj bodo na območju Primorske pozorni na volka z rumeno ovratnico in naj ga ne odstrelijo. Za opremljanje volka z ovratnico je namreč potrebnega veliko truda, ki bi bil z odstrelom te živali izničen,” so na Biotehnični fakulteti, Zavodu za gozdove Slovenije in društvu Dinaricum zaprosili lovce, ko so januarja zagnali štiriletni in kar milijon evrov vreden projekt Life+ SloWolf.
Kot smo v PN poročali nedavno, želijo s pomočjo GPS-GSM telemetrije pridobiti nova spoznanja o gibanju opremljenega volka in njegovega tropa, velikosti domačega okoliša, rabi prostora, približevanju naseljem, stopnji plenjenja ter o vplivu, ki ga imajo volkovi na divjad in drobnico. “Računamo, da bomo lahko novo znanje uporabili tudi za učinkovitejše zmanjševanje škod na drobnici na tem območju,” so poudarili izvajalci projekta. “Odlov je časovno izredno zahteven, lovni uspeh pa majhen, saj je pri izkušenih raziskovalcih volkov lovni uspeh pri 10 do 15 pasteh en volk na dva meseca. Pasti niso pritrjene, pač pa so opremljene s sidrom, ki omogoča, da se volk umakne v bližnjo goščavo, kjer se s sidrom in verigo zaplete v veje, debla in korenine, kjer ima varnejši občutek in tako mirneje počaka do prihoda odlovne ekipe,” pravijo naravoslovni strokovnjaki, ki so 13. aprila na Slavniku ulovili prvega volka, mu namestili ovratnico, izvedli biometrične meritve in mu nadeli ime Brin.
Prezrta ovratnica
Triletni Brin pa je svojo pot končal pred kratkim, ko je bil ustreljen na pašniku v bližini naselja Petrinje pri Kozini, kjer se je s štirimi volkovi lotil napada ovac. Lovec, ki je opazil klanje, je na muho vzel ravno Brina, saj naj v slabih svetlobnih razmerah ne bi opazil njegove rumene telemetrične ovratnice.
Da je v zgodnjih jutranjih urah ob gibanju volkov dejansko težko oceniti, ali ima volk ovratnico ali ne, pritrjuje tudi dr. Ivan Kos z biotehnične fakultete. Je pa po njegovem mnenju to nekoliko nelagodno komentirati, saj je bilo znano, da je na tem območju Brin stalno prisoten. “Ljudem smo precej razlagali, zakaj vsi (še najbolj pa rejci drobnice in lovci) potrebujemo korektno védenje o obnašanju volkov na tem območju. Brez volkov, opremljenih z GPS ovratnico, ne znamo pridobiti številnih koristnih znanj - tako za varstvo volkov kakor tudi za uspešno rejo drobnice na tem območju,” opozarja Kos.
Brin je bil tako ustreljen v okviru rednega odstrela volkov, ki je v skladu z odločbo okoljskega ministrstva v Sloveniji odredilo odvzem 12 volkov, od tega 7 na lovskoupravljanjem območju Primorske, Notranjske in Gorenjske. Kot so nam povedali na Zavodu za gozdove, so od oktobra dalje padli že trije volkovi. Prvi je pod lovskimi streli padel v Kočevju, drugi na Kozini, medtem ko si je tretji sodil sam z neprevidnim prečkanjem železniške proge blizu Mosta na Soči.
Tisočaki za živega volka
In kolikšno škodo predstavlja “nerodni” odstrel za izvajanje Life+ SloWolf? “To pomeni, da ne bomo mogli spremljati aktivnost volka na območju submediterana v zimskem obdobju. To je bilo še posebej pomembno, ker je gibanje Brina in njegovega tropa precej vezano na Submediteran, kjer so snežne razmere še posebej skromne, kar nam onemogoča spremljanje s pomočjo sledenja v snegu. Pomembno je bilo tudi to, da smo predvidevali podrobnejše aktivnosti v povezavi z zaščito pašnikov in tu bi nam opremljen in spremljan volk omogočil nekatere ključne raziskave,” odgovarja Ivan Kos in obenem opozarja, da povprečen strošek odlova živega volka znaša več tisoč evrov.
Brinovo truplo je sicer končalo na Veterinarski fakulteti, kjer so posebno pozornost namenili ocenjevanju njegovega zdravstvenega in fizičnega stanja. “S tem smo vsekakor pridobili pomembne nove podatke. Volk je bil natančno premerjen, določena mu bo natančna starost, kar bo uporaben podatek pri ocenjevanju nekaterih populacijskih značilnostih,” dodaja Kos. Na vprašanje, kako bi kmetje lahko svojo drobnico najbolje zavarovali pred vdorom volkov, pa pravi: “Moje osebno prepričanje je, da za to potrebujemo znanje o vedènju volkov v določenem prostoru, poznavanje tehničnih načinov in njihova korektna in smiselna uporaba na konkretnem pašniku. Seveda pa je pomembno tudi vprašanje, ali res drobnica ohranja produktivno kraško krajino. Ne tako dolga zgodovina (zadnje stoletje) ponuja drugačno resnico. Reje drobnice na krasu niso prepovedali zaradi volkov, ampak zaradi zavedanja, da je nemogoče ohranjati rodovitno prst ob premočno popašenih površinah na kraškem terenu.”
LORI FERKO
