Pahor: Nova vlada naj začne čim prej delati
Hrvaška bo 1. julija 2013 postala polnopravna članica Evropske unije. Tako predvideva pogodba o pristopu k EU, ki sta jo v petek v Bruslju podpisala hrvaška premierka Jadranka Kosor in predsednik Ivo Josipović ter voditelji članic unije; tudi slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Pahor je ob podpisu celo pomežiknil Kosorjevi.
LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ> Podpis pristopne pogodbe ima po Pahorjevih besedah velik pomen tako za EU kot za Slovenijo. Za EU je podpis pomemben, ker po daljšem času daje znamenje, da se kljub krizi proces širitve ne ustavlja, in s tem vzbuja upanje v državah, ki se v naslednjih letih in desetletjih želijo pridružiti uniji, da se bo to tudi zgodilo, čeprav se voditelji osredotočajo zlasti na izzive krize, je menil. Za Slovenijo pa je podpis po Pahorjevih besedah pomemben iz dveh razlogov. Prvi je ta, da bo z vstopom Hrvaške v unijo Slovenija obkrožena s štirimi sosedami, ki bodo članice unije. Drugi pa je to, da so se “v tem zgodovinskem oknu”, ki je bil po njegovih navedbah morda edini, a so ga znali izkoristiti, pogodili s Hrvaško za pravično določitev meje na morju in delimitacijo meje na kopnem, kar bo storilo arbitražno sodišče.
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je Hrvaško spomnil, da je svojim sosedam dolžna pomagati pri vstopanju v EU, kot so državam srednje in vzhodne Evrope pomagale zahodne demokracije. Prav tako je izrazil prepričanje, da bodo Hrvati na referendumu podprli vstop države v unijo. O tem je prepričana tudi Jadranka Kosor, ki pričakuje več kot 60-odstotno podporo. Podporo referendumu je v Zagrebu napovedal tudi Zoran Milanović, ki je podpis hrvaške pristopne pogodbe pozdravil kot velik in zgodovinski dogodek za Hrvaško. Kot je dejal, je bila pot Hrvaške v EU dolga, ker se je država pogajala dlje in težje kot ostale kandidatke. Ob tem se je zahvalil vsem vladam, ki so sodelovale v pogajanjih, zasluge pa je pripisal tudi vladi premierke Jadranke Kosor.
Milanović: arbitraža bo prinesla rešitev
Najverjetnejši bodoči mandatar nove hrvaške vlade, predsednik SDP Zoran Milanović, je zatrdil, da bo njegova vlada prevzela vse obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma. “Verjamemo, da bo arbitraža prinesla rešitev, ki bo temeljila na mednarodnem pravu in vsem, kar kot vire prava navaja arbitražni sporazum,” je dejal Milanović in spomnil, da je bila njegova edina kritika arbitražnega sporazuma način predlaganja arbitrov za arbitražno sodišče. “Seznam arbitrov, ki ga po sporazumu predlagata komisar EU za širitev in predsednik Evropske komisije, praktično ne obstaja. Gre za občutljiv moment v sporazumu, ki ga v arbitražnem sporazumu niso povsem pojasnili,” je opozoril Milanović. Zaveda se, da bodo o treh arbitrih odločali na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), če Hrvaška o tem ne bo kmalu dosegla dogovora s Slovenijo.
Pričakovali so seznam
Tako kot ostali v Bruslju je tudi Milanović pričakoval, da bo Evropska komisija že v petek državama izročila seznam mednarodno-pravnih strokovnjakov, s katerega naj bi v naslednjih 15 dneh izbrali tri skupne člane arbitražnega sodišča. A na to bo treba, kot je dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, še nekoliko počakati; komisija si je namreč vzela še nekaj dni časa “zaradi povolilne situacije v obeh državah”. Pahor na vprašanja glede vzpostavljanja arbitražnega sodišča ni želel odgovoriti. Dejal je le, da je treba “pustiti času čas in Evropski komisiji, da pove, kdaj in kako, ker so to njene pristojnosti.”
Hrvaška agentka pri arbitraži Maja Seršić je tudi pojasnila, da se pogovori s slovensko stranjo o izbiri treh arbitrov še niso začeli: “Bilo je nekaj neuradnih stikov med agenti, sicer pa nismo omenjali nobenih konkretnih imen, ko gre za predsednika in dva člana arbitražnega sodišča.”
Prvi pozivi Pahorju
V skladu z arbitražnim sporazumom imata državi zdaj tudi 30 dni časa za podrobnejšo opredelitev predmeta spora. Marko Pavliha je v imenu Državljanske liste Gregorja Viranta že pozval Pahorjevo vlado, naj “samozavestno in argumentirano in z najboljšo možno strokovno ekipo” določi ta predmet spora.
Pavliha je še predlagal, naj Slovenija razmisli o morebitni izločitvi predlaganega hrvaškega člana arbitražnega sodišča Budislava Vukasa, ker je pristranski in je javno že napovedoval arbitražno rešitev, kar da je zadosten izločilni razlog.
Priprave so v polnem teku
Borut Pahor je sicer v Bruslju poudaril, da je za arbitražne postopke pomembno tudi čimprejšnje oblikovanje nove slovenske vlade: “Tudi zaradi priprav in odločitev, ki so pomembne za arbitražni postopek, je dobro, da čim prej začne delati vlada s polnimi pooblastili.” Sicer pa priprave Slovenije na začetek arbitražnih postopkov potekajo dobro; na zadnjem sestanku delovnih skupin so se dogovorili, kako, kdo in kdaj bo pripravil memorandum za sodišče. Prav tako so v pripravi postopki izbire sodnikov, je zagotovil.
STA