Pahor: Novi vladi puščamo potencial, da Slovenijo pelje naprej

LJUBLJANA> V odgovoru na vprašanje poslanca SLS Radovana Žerjava, ki ga je zanimala premierova ocena uspešnosti vladne gospodarske politike tega mandata, je Pahor za lažjo predstavo, kako težko je bilo z 8,2 odstotka padca BDP v letu 2009 priti na 1,5-odstotno gospodarsko rast, spomnil na nekatere gospodarske kazalce iz konca leta 2008.

Od leta 2002, ko je imela Slovenija v odnosu do tujine 247 milijonov evrov presežka, je do leta 2008 "pridelala" skoraj 2,3 milijarde evrov oziroma šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) primanjkljaja, je navedel in dodal, da se je med letoma 2004 in 2008 bruto zunanji dolg povečal za 155 odstotkov - s 15 na 39 milijard evrov.

"Zaradi znižanj davčnih stopenj v letu 2005 in zlasti v letu 2007 je Slovenija v letu 2009 izgubila 911 milijonov evrov prihodkov oziroma 2,6 BDP, v letu 2011 pa se je delež primanjkljaja zaradi posledic te reforme povečal na 2,7 BDP letno," je poudaril.

Recesija je vse postavila na glavo

Ob tem je dodal, da prejšnja vlada ni mogla predvideti, da se bo visoka konjunktura končala da bo tako globok padec v recesijo. "To so bile formule za konjunkturo, ki smo ji bili priča," je ocenil premier in izpostavil, da je recesija "vse obrnila na glavo".

Pahor je spomnil, da je z vladno ekipo "zatekel" v krizne razmere in da je vlada takoj sprejela ukrepe, namenjene finančnemu sektorju, gospodarstvu in javnemu sektorju. Protikrizne ukrepe je vlada v letu 2010 nadgradila z izhodno strategijo.

Referendumi so blokirali reforme

Ta je sledila ključnim dolgoročnim ciljem: povečati konkurenčnost gospodarstva in zagotoviti razvojne prednostne naloge. "Deloma smo v tem uspeli, ne toliko, kot smo želeli, deloma tudi zaradi padlih reform," je povedal in ocenil, da ne zaradi samega padca, temveč zaradi ozračja, ki se je vzpostavilo - da z referendumi lahko blokiramo reforme.

"Socialni partnerji so dobili v roke orožje, s katerim so lahko takoj postavili vlado v položaj: če ne bo po naše, bo referendum. In to je v bistvu blokiralo nadaljnjo reformno politiko," je dejal Pahor.

Premier je nanizal tudi nekaj ukrepov vlade v času krize. Med temi je omenil sprejem zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, spremembo zakona o javnih naročilih, krajše roke plačila DDV, ...

Pahor je nanizal dobro delo vlade

Po njegovih besedah je vlada z intervencijskim zakonom ohranila najmanj 22.000 delovnih mest, podvojila je sredstva za aktivno politiko zaposlovanja (s 183 na 369 milijonov evrov), s spodbudami za malo gospodarstvo je podprla za blizu 200 milijonov evrov projektov, povečala so se tudi vlaganja javnih sredstev v raziskave in razvoj (v letu 2009 za 47 odstotkov glede na predhodno leto in za okoli 20 odstotkov v letu 2010).

Vlada je po njegovem mnenju tudi bistveno izboljšala črpanje evropskih sredstev. Kot je spomnil, je morala država v letu 2008 v proračun EU plačati 65 milijonov evrov, zdaj pa je neto prejemnica; leta 2010 je iz EU črpala 327 milijonov evrov neto, letos v prvem četrtletju 244 milijonov evrov, predvidoma do konca leta pa bo znesek narasel na 461 milijonov evrov.

Pahor je ocenil še, da je finančna industrija, ki ni bila obvladana po koncu recesije, pripeljala do novih problemov na svetovnem trgu in poskrbela, da bo okrevanje daljše. Ob tem je izpostavil tudi proteste, ki po svetu, tudi v Sloveniji, potekajo proti socialni nepravičnosti. Vendar pa je, kot je poudaril, v Sloveniji dohodkovna neenakost med najnižjimi v EU.

V vladi bi imel deset ministrstev

Zmanjševanje števila ministrstev je smiselno, če se na novo določijo delovni procesi, to pomeni njihovo poenostavitev in odpravo podvajanja nalog. Pri tem bi prišlo do določenega števila presežnih delavcev, za katere v javni upravi ne bo prostora, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal Pahor.

Združevanje ministrstev je po njegovi oceni smiselno tudi, če se združi vsebinsko sorodna in vsebinsko smiselna področja.

Če bi imel priložnost znova sestavljati vlado, bi imela deset ministrstev: ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za finance, ministrstvo za pravosodje in upravo, ministrstvo za tehnologijo in gospodarstvo, ministrstvo za promet in prostorsko načrtovanje, ministrstvo za izobraževanje, kulturo in raziskovalno dejavnost, ministrstvo za zdravje, delo, družino in socialno varstvo ter ministrstvo za okolje in kmetijstvo.

Zmanjšanje po oblikovanju vlade

Če se bo novi premier odločil za zmanjšanje števila ministrstev, je to po mnenju Pahorja smiselno narediti šele potem, ko bo nova vlada že oblikovana. Za spremembo števila ministrstev je namreč treba spremeniti zakon o vladi, kar pa bi lahko, če bi se kaj zapletlo, onemogočilo hitro delo vlade, ki bo potrebno po volitvah, je dejal.

Vodjo poslanske skupine LDS Boruta Sajovica je namreč v okviru poslanskih vprašanj, ki so jih danes predsedniku vlade postavljali poslanci, zanimalo, kolikšno število ministrstev je smiselno imeti za optimalno delovanje vlade.

STA