Pahor: Slovenski vojaki ne bodo šli v južno Sredozemlje

BRUSELJ> Premier je povedal, da je v neformalnih dvostranskih pogovorih z voditelji, katerih države so intenzivno vključene v vojaške operacije za zagotavljanje varnosti v zračnem prostoru nad Libijo, poudaril, da resolucija VS ZN 1973 izrecno prepoveduje uporabo pehote in da se je treba tega držati.

Pahor: “Vlada vojakov ne namerava poslati na tla”

“Kakor koli se bodo že razvijale stvari v južnem Sredozemlju, slovenska vlada ne namerava poslati slovenskih vojakov na tla,” je še povedal slovenski premier v omenjenih pogovorih z drugimi voditelji.

To je po njegovih besedah nujno tudi zaradi tega, da se - sploh po četrtkovi odločitvi zveze Nato, da bo zavezništvo hrbtenica v vojaški operaciji - ne bi v svetu okrepil “napačen vtis, da gre za posredovanje Zahoda proti arabskim ali muslimanskim državam”.

Kaj bi bilo v primeru nove resolucije?

Na vprašanje, ali je mogoče, da bi slovenski vojaki sodelovali v južnem Sredozemlju, če bi bila sprejeta nova resolucija VS ZN, ki bi to dovoljevala, je premier odgovoril, da je Slovenija v tem primeru “dolžna sodelovati v skladu s svojimi zmožnostmi”.

Ob tem je opozoril, da ne gre samo za omejitve v okviru legalnosti, ki so sicer zelo pomembne, temveč se je tudi sicer treba pametno odzvati, da ne bi prišlo do vojaških ukrepov, ki bi šli čez to legalnost ali bi zasledovali politične cilje, ki bi bili v arabskem ali afriškem svetu nelegitimni.

Nekaj slovenskih častnikov sodeluje v Neaplju

“Nekaj slovenskih častnikov je v Neaplju v komandnem vrhu Nata in ti bodo v tem komandnem vrhu v tem smislu tudi sodelovali. Smo članica Nata in imamo nekatere obveznosti,” je še pojasnil premier.

Na vprašanje, ali je Slovenija povabljena na konferenco o Libiji, ki bo v torek v Londonu in na kateri bodo sodelovale arabske in afriške države ter zahodne države v koaliciji voljnih, je premier odgovoril, da ni, saj tudi ni izrazila želje za to, ker bi pomenilo, da želi sodelovati v vojaških operacijah, česar pa ne želi.

V Bruslju razpravljali tudi o Jemnu, Siriji in Bahrajnu

Ob tem je premier poudaril, da voditelji niso govorili samo o zagotavljanju varnosti v Libiji, temveč tudi o Jemnu, Siriji in povečanju napetosti v Bahrajnu.

Voditelji so se sicer danes po Pahorjevih besedah strinjali, da si bodo države “pošteno” razdelile breme soočanja z begunci, niso pa določili nikakršnih kvot.

Pahor o beguncih in solidarnosti

“Vedno sem menil, da eden od elementov slovenske zunanjepolitične identitete mora biti solidarnost,” je poudaril Pahor in dodal, da pa ta seveda mora biti sorazmerna našim zmožnostim.

Ob tem je še izpostavil, da se je treba vselej zavedati, da “nikoli ne vemo, kdaj se bomo mi znašli v položaju, ko nam bodo pomagali drugi”.

Slovenija na udaru zaradi schengenske meje

Premier je pri tem opozoril, da ne gre samo za migracije iz južnega Sredozemlja preko morja, ampak tudi preko zalivskih držav in Turčije po kopnem. V tem primeru pa je Slovenija po njegovih besedah bolj izpostavljena.

“Zaradi položaja Italije smo geografsko zaprta država za neposreden dostop beguncev po morju, medtem ko je po kopnem Slovenija zaradi schengenske meje prva, ki jo doleti udarec hudega navala možnih migrantov,” je opozoril. STA