Pahor na panelu za tesnejše evroatlantsko povezovanje

MÜNCHEN > V panelni razpravi z naslovom Naproti tesnejšemu evroatlantskemu povezovanju, ki jo moderira avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, kot razpravljavci poleg Pahorja sodelujejo še makedonski predsednik Gjorge Ivanov, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ter predsedniki vlad Črne gore, Gruzije in Kosova, Mile Đukanović, Giorgi Kvirikašvili in Isa Mustafa.

Razpravljavci skušajo osvetliti temeljne ovire nadaljnjega evroatlantskega povezovanja in izmenjujejo poglede na ključne varnostne izzive, s katerimi se soočata Vzhodna in Jugovzhodna Evropa. Borut Pahor je dejal, da ima Zahodni Balkan različne perspektive, a le ena je mirna, in to je pot v evroatlantske integracije. Po njegovih besedah je nujno nadaljevati s širitvenim procesom EU, hkrati pa je treba seveda utrjevati samo unijo.

Kot so sporočili iz urada slovenskega predsednika, se je Pahor ob robu varnostne konference zjutraj najprej sestal s pomočnico ameriškega zunanjega ministra Victorio Nuland. Spregovorila sta o aktualnih varnostnih vprašanjih in sodelovanju Slovenije in ZDA v okviru zveze Nato.

Dopoldne se je nato sestal z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, s katero sta največ pozornosti posvetila dogovoru o humanitarni pomoči in končanju sovražnosti v Siriji. Strinjala sta se, da dogovor pomeni neko novo upanje za Sirijo. Po besedah Pahorja je dogovor tudi znak, da brez sodelovanja in usklajenega načrta mirovnih operacij ni trajne rešitve za mir na Bližnjem vzhodu.

Dotaknila sta se tudi drugih aktualnih mednarodnih izzivov, predvsem migracij, kjer sta se strinjala, da lahko le z usklajenimi ukrepi okrepimo zunanjo mejo EU, predvsem pa preprečimo, da bi migracije povzročile konflikte na Zahodnem Balkanu. Visoka predstavnica se je pri tem zahvalila Sloveniji za konstruktivno vlogo pri integraciji držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije.

Na srečanju s predsednikom ruske vlade Medvedjevom se je Pahor pogovarjal o razmerah v Siriji in možnostih za končanje sovražnosti v tej državi. Ponovil je slovensko podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in zavezo po implementaciji dogovora iz Minska. Sogovornika sta se strinjala, da je treba ohraniti političen dialog in iskati načine za mirno rešitev nastalih razmer. V tem kontekstu je predsednik Pahor poudaril, da je Slovenija članica EU in Nata in si želi, da bi Rusija in zahod našla politične rešitve tako glede Bližnjega vzhoda kot tudi glede Ukrajine.

Pahor se je v Münchnu udeležil tudi neformalnega srečanja, ki ga je gostila hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva in kjer je predstavila pobudo sodelovanja držav t. i. Jadransko-baltsko-črnomorske pobude ter napovedala skorajšnji forum te iniciative na najvišji predsedniški ravni.

Priložnost je slovenski predsednik izkoristil še za srečanje s predsednikom vlade Bosne in Hercegovine in se pogovoril o pričakovanjih letošnjega srečanja procesa Brdo Brioni, ki ga bo gostila BiH.

Pred nastopom na panelni razpravi se je predsednik republike srečal tudi s predsednikom gruzijske vlade Kvirikašvilijem, s katerim sta med drugim govorila o evropski perspektivi Gruzije.

STA