Pahor na ZN z odločno podporo multilateralizmu
Predsednik Borut Pahor je v govoru na začetku 73. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku izrazil trdno podporo Slovenije multilateralizmu, vladavini prava in človekovim pravicam, to je 70 let staremu sistemu, ki skuša preprečiti ponovitev grozot svetovne vojne.
NEW YORK > "Nobena država ne bo imela koristi, če bo stremela le k uveljavitvi svojih interesov," je dejal Borut Pahor in pozval države k utrditvi multilateralizma kot edinega načina za zavarovanje miru in varnosti za prihodnje generacije. Slovenija pri tem stoji ob strani ZN.
Pahor je izrazil podporo reformam ZN pod vodstvom generalnega sekretarja Antonia Guterresa, ki pa bodo odvisne od politične volje držav članic ZN.
Poudaril je, da lahko le mednarodni red na temelju pravil zagotavlja enakopravnost ljudi in držav, ki morajo spoštovati mednarodno pravo, če želimo stabilnejšo, mirnejšo in pravičnejšo prihodnost.
Posebej je poudaril pomen mednarodnega prava in sodb mednarodnih sodišč, tudi za spravo v regiji Zahodnega Balkana, na katero meji Slovenija. "Priznanje zgodovinskih dejstev je osnova za stabilnost in napredek, ne glede na to, kako boleča so," je dejal.
Pahor se je v nadaljevanju dotaknil nekaj perečih svetovnih problemov. Poudaril je, da brez spoštovanja človekovih pravic ne bo miru in razvoja in zatrdil, da nobena pravica držav, nobene izredne razmere ali politični razlogi ne morejo nikoli opravičiti kršitev človekovih pravic.
Slovenija predseduje Svetu za človekove pravice ZN, katerega prispevek k utrjevanju človekovih pravic je zanjo pomemben. Pahor upa, da bodo ZDA kot tradicionalna podpornica spoštovanja teh pravic ostale zavezane temu, Slovenija pa bo nadaljevala utrjevanje legitimnosti, kredibilnosti in učinkovitosti Sveta za človekove pravice.
Slovenija ostaja trdna podpornica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in Pahor je pozval, naj vse države, ki tega še niso storile, ratificirajo Rimski statut. Kaznovanje zločinov je bistveno za okrevanje družb, ki so jih uničile vojne in za preprečevanje bodočih zlorab, je prepričan.
Slovenija želi po Pahorjevih besedah ohraniti arhitekturo proti širjenju orožij za množično uničevanje in poziva k uresničitvi vseh zavezujočih mednarodnih pogodb o tem, še posebej NPT, ki letos praznuje 50 let.
"Slovenija podpira rešitev perečih vprašanj proliferacije in ponovno poudarja podporo iranskemu jedrskemu sporazumu, dokler Iran spoštuje svoje zaveze. Pozdravljamo razvoj na Korejskem polotoku in upamo na popolno, potrjeno in nepovratno denuklearizacijo polotoka," je dejal Pahor.
Predsednik se je zahvalil vsem državam, ki podpirajo dejavnosti sklada za razminiranje ITF, ki ga je pred 20 leti ustanovila slovenska vlada, in omenil dejavnosti odstranjevanja min v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Kolumbiji.
Omenil je, da Slovenija s partnerji sodeluje pri odpravljanju lakote in za zaščito okolja ter s tem prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.
"Razvojna agenda 2030 in Pariški podnebni sporazum sta dokumenta, ki kažeta jasno vizijo za bolj trajnostno prihodnost planeta in blaginjo ljudi," je dejal Pahor in izpostavil, da je Slovenija pri doseganju ciljev agende 2030 na osmem mestu med okrog 150 državami, na kar je zelo ponosen.
Ob koncu je Pahor zatrdil, da svet danes bolj kot kadarkoli doslej potrebuje trden multilateralni sistem s poudarkom na bolj kolektivnem, pravočasnem in učinkovitem ukrepanju. "Slovenija je zavezana podpori ZN in odločena sodelovati s partnerji za oprijemljive rezultate pri napredku miru, varnosti, razvoja in človekovih pravic za vse," je sklenil.