Pahor pričakuje trnovo pot do spremembe ustave

LJUBLJANA> Vlada je imenovala tudi delovno skupino za pripravo predloga za vnos omejitve javnega dolga v ustavo. Pahor pričakuje, da bo pot do spremembe ustave še trnova.

Vodja delovne skupine za utemeljitev predloga ustavnih sprememb za vnos tako imenovanega zlatega pravila v ustavo bo minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, njegov namestnik bo minister za pravosodje Aleš Zalar. Ta bo vodil tudi delo skupine pravnih strokovnjakov glede pravnih dilem, ki se odpirajo pri tem vprašanju.

Člani delovne skupine bodo še finančni minister Franc Križanič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, generalna sekretarja vlade Helena Kamnar in direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar.

Pahor je zadovoljen, da je državni zbor danes ustanovil ustavno komisijo, ki je potrebna za začetek postopka o uresničitvi torkovega dogovora vrha parlamentarnih strank, da bodo v državni zbor vložile predlog ustavne spremembe, s katero bi v ustavi določili najvišjo dovoljeno višino javnega dolga. Prepričan je, da bo tudi predsednik državnega zbora Gregor Virant, ki bo komisijo vodil, predlagal svojo delovno skupino strokovnjakov za čim boljšo pripravo ustavnih sprememb.

Postopek čaka trnova pot

Pahor meni, da kljub načelnemu dogovoru predsednikov parlamentarnih strank postopek ne bo šel gladko. To, da je politika dosegla soglasje, je po njegovem prepričanju izjemnega pomena, a s tem je politika šele začela pot, ki bo trnova.

Ker pa pričakuje, da bo v fiskalnem paktu, ki sedaj nosi ime pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju gospodarske in denarne unije, pisalo, da mora iti novo fiskalno ali zlato pravilo v ustavo. To pravilo določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja “uravnoteženi ali v presežku”. V tej luči je po njegovi oceni prav, da Slovenija pri tem ne zaostaja.

Medvladna pogodba bo pomagala k razrešitvi trenutne krize

Vlada je po besedah ministra za finance Franca Križaniča v okviru svojih pristojnosti pooblastila Pahorja za pogajanja o tej novi medvladni pogodbi, ki naj bi postavila temelje dolgoročne fiskalne in gospodarske stabilnosti v območju skupne valute in celotni uniji.

Po Križaničevih besedah naj bi nova pogodba omogočila učinkovito gospodarsko upravljanje v evrskem območju in postavila neizogiben pogoj za koordinirano zadolževanje članic območja skupne valute. Pogodba naj bi pomagala k razrešitvi trenutne krize v območju evra in pripomogla k povratku rasti.

Načelo uravnoteženega proračuna v pogodbi pomeni, da strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Najnovejši osnutek pogodbe pri tem določa, da bodo lahko pogodbenice začasno odstopale od srednjeročnih proračunskih ciljev v primeru izrednega dogodka izven njihovega nadzora ali v primeru hujšega gospodarskega padca.

STA