Pahor s Krasom “previdno in pametno”
“Vlada ni ravnodušna. S tem se ukvarja, vendar moramo to delati - dovolite mi da rečem - previdno in pametno,” je premier Borut Pahor včeraj dejal o pobudi za uveljavitev zaščitne klavzule, ki naj bi v obmejnem pasu tujcem omejila nakup nepremičnin.
LJUBLJANA> “Prav zato, da bi uveljavili naše interese, mi dovolite, da nisem preveč izčrpen v odgovoru,” je na novinarsko vprašanje PN odgovoril Borut Pahor.
Konkretnejši je bil o včeraj ustanovljeni medresorski skupini vlade: “Vodil jo bo pravosodni minister Aleš Zalar. Doreči mora ukrepe vlade, ki bodo upoštevali te procese v obmejnih pasovih, ne samo z Italijo, ampak tudi s sosednjo Avstrijo.”
O podrobnostih bo vlada javnost obvestila, ko bo menila, da je tako prav. “Za zdaj pa me, prosim, razumite, da je tako ravnanje v korist Slovenije, ampak je daleč stran od ravnodušnosti do tega, kar se dogaja,” pravi Pahor.
Pri tem se je treba zavedati štirih svoboščin, na katerih temelji EU, in obrambnih mehanizmov, ki jih ima država: “Radi bi pogledali, kateri so, če so, in jih implementirali, da bi zaščitili naše pravice, pri čemer velja načelo vzajemnosti.”
Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sta namreč pozvali poslance in primorske župane, naj podprejo njuno pobudo o zaščitni klavzuli za nakupe nepremičnin.
“Kaj pa če bo enako hotela Hrvaška?”
Poslanka v evropskem parlamentu Tanja Fajon meni, da je vprašanje kompleksno: “Državljanske pobude je treba jemati zelo resno in ob tem zelo natančno proučiti ozadje in dejstva - bolj kot število kupljenih slovenskih nepremičnin (pri čemer ne prednjačijo Italijani, temveč Britanci, ki v civilni iniciativi niso omenjeni kot sporni) bi me zaskrbelo, če bi italijanske banke prav za nakup nepremičnin na Krasu res ponujale brezobrestne kredite.”
Sicer pa so pravila EU glede prostega pretoka kapitala in nakupa nepremičnin jasni. “Prav tako obstajajo mehanizmi, s katerimi se lahko preverja (ne)legitimnost poslovanja bank,” pravi. Obenem opozarja, da je pred vrati EU Hrvaška s svojo obalo: “Kako bomo Slovenci tedaj gledali na morebitna zahtevana odstopanja od veljavnega pravnega reda?”
Da ne bo “vse njihovo”
Župan občine Komen Danijel Božič podpira pobudo: “Slovenija se je že pred dvajsetimi leti pripravljala na zaščito deset kilometrskega pasu ob državni meji in vse do danes ostala v fazi priprav. Spodobi se, da je kolonizacija našega ozemlja uradno prepovedana, priseljevanje v obsegu umirjene organske rasti posamezne vasi pa mora biti dovoljeno in tudi zaželeno.”
Veliko je namreč razpadajočih hiš, ki jih domačini ne bomo zmogli obnoviti. Toda ob mazaških akcijah, ki sporočajo, da je do rapalske meje “vse njihovo”, se je treba vprašati, ali gre le za nekaj skrajnežev ali odraz dolgoročne politike Italije.
“Že to, da čez mejo Slovenci v širšem pasu ne smemo prosto nakupovati nepremičnin, Italijani pri naspa lahko, je narobe. Če se velika država ščiti pred majhno, bi se morala majhna šebolj pred veliko. V občinah imamo mehanizme za preprečevanje kolonizacije, če le dovolj hitro zaznamo, kaj se pripravlja. Po toči zvoniti pa ni učinkovito,” pravi Božič.
Župan občine Divača Drago Božac meni, da je pobuda “ legitimen izraz volje in hotenja večine Primorcev”, ki ga podpira. Pritisk tujcev za nakup nepremičnin na Krasu je zaskrbljujoč, pravi: “Treba je najti rešitve, v skladu z zakonskimi možnostmi in evropskim duhom.”
Robert Rogič, Civilna iniciativa Kras: “Ne razumemo skrivnostnega premierjevega govorjenja, prebivalci Primorske pričakujemo jasen signal, da nas vlada ne bo pustila na cedilu. Tudi sosednji državi in EU mora vlada dati jasen signal, da ji ni vseeno za Primorsko.”
Poslanec Zares Franco Juri meni, da je pobuda za zaščito Krasa v marsičem razumljiva: “S tisto platjo pobude, ki pomeni skrb za ohranitev okoljske podobe in kulturne krajine Krasa, povsem soglašam. In če je to cilj pobude, jo brez pomislekov podpiram. Do tiste plati poziva, ki je pretežno čustvena in usmerjena v omejevanje enega od ključnih načel Evropske unije, to je prostega pretoka ljudi in nepremičninskega trga, pa imam pomisleke.“
Slovenija je vendar vstopila v EU tudi na podlagi vzajemne sprostitve nepremičninskega trga. Ne le italijanski državljani, tudi slovenski državljani lahko kupujejo nepremičnine na obeh straneh državne meje.
Na vprašanje, kako preprečiti neljube posledice te vzajemne pravice, odgovarja: “Preprosto, delovati mora pravna država; Kras je potrebno okoljsko in prostorsko zaščititi pred nepremišljenimi posegi. Ti pa niso nujno le 'tuji'.”
Ohranitev kulturne in jezikovne podobe naj zagotovi spoštovanje zakonov: “Kras ni dvojezično območje, novi (tuji) prebivalci pa so se dolžni pri svojih potrebah in opravilih poslužiti uradnega jezika. In, navsezadnje, kdo prodaja nepremičnine? Tujci?”
TINA ČIČ