Pahor v Pragi govoril o Luki Koper

PRAGA > Borut Pahor je v izjavi za slovenske medije ob robu srečanja dejal, da imajo v zvezi s prihodnjim razvojem tega zanje pomembnega pristanišča velika pričakovanja tudi srednjeevropski predsedniki.

Ob tem je slovenski predsednik omenil, da ima Luka Koper največji delež v Avstriji, na Madžarskem in na Slovaškem, širi pa ga tudi na Poljskem in Češkem. Svoje kolege iz Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Avstrije je ob tem opozoril, da si Koper z vidika pomembnejših investicij ali deleža ogledujejo tudi slovenski poslovni partnerji z Daljnega vzhoda.

Krajša pot do Srednje Evrope

Pahor je še dejal, da Luka Koper od 5- do 7-krat skrajšuje pot dobrin od pristanišča do Srednje Evrope. To po njegovih besedah pri partnerjih Višegrada in tudi v Avstriji zbuja določena pričakovanja, ki jih mora Slovenija v prihodnjih letih izpolniti, da bo Koper pomenil ne le velika pomorska vrata za Slovenijo, temveč tudi pomembna transportna vrata za morda vso Srednjo Evropo. “V tem smislu imamo pred seboj veliko priložnost, ki jo v svojih načrtih zdaj upošteva tudi višegrajska skupina,” je še dejal po plenarnem srečanju, na katerem so največ pozornosti posvetili transportu.

Srečanje predsednikov v Pragi, ki poteka danes in v petek, je sicer Pahor označil za enega najpomembnejših zunanjepolitičnih mejnikov Slovenije. Država se namreč po več kot 20 letih umešča v krog višegrajske skupine, saj je skupaj z Avstrijo postala partnerka višegrajske četverice na najvišji ravni.

To je pomembno, ker krepi srednjeevropsko identiteto Slovenije in smo v družini s članicami Evropske unije, s katerimi imamo mnogo primerljivih prednosti in sorodnih težav ter smo tudi zgodovinsko povezani, je za slovenske medije še ocenil Pahor. Kot je dejal, smo si danes “znova odprli še enega od manevrskih prostorov naše domače in evropske politike, znotraj katerega lahko lažje in učinkoviteje rešujemo naše težave in tudi vidimo nove priložnosti”.

Popoldne o rekah

Na delovnem kosilu, ki ga je gostil češki predsednik Miloš Zeman, so imeli predsedniki priložnost za izmenjavo stališč o ključnih zunanjepolitičnih izzivih Srednje Evrope, s poudarkom na razmerah v Ukrajini in razvoju odnosov z Rusijo. Posvetili so se tudi evroatlantski perspektivi držav Zahodnega Balkana in Moldavije ter problematiki odhajanja tujih borcev v Sirijo in Irak na stran Islamske države.

Popoldne pa je šesterica predsednikov odprla razstavo, posvečeno rekam Donava, Odra in Laba.

Vrh se bo zaključil v petek, ko se bodo predsedniki posvetili vprašanju energetske varnosti. Pri tem se ne bodo mogli izogniti ruski odpovedi gradnje plinovoda Južni tok, ki bi po prvotnih načrtih potekal tudi čez Slovenijo. Predsedniki bodo glede na informacije iz Pahorjevega urada pregledali možne alternative plinovodu.

STA

STA