Pahor z Berlusconijem pripravlja rešitev za terminale

LJUBLJANA>Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da sta se z Berlusconijem pogovarjala, kako rešiti zaplet. “To pa je, da se intenzivno pripravlja tožba Slovenije zaradi terminalov, zlasti zaradi terminala na morju,” je dejal.

Kot je pojasnil, je za Slovenijo plinski terminal na morju nesprejemljiv že v osnovi, v Žavljah pa Slovenija pričakuje takega, ki bo izpolnjeval okoljevarstvene kriterije. Po drugi strani pa Italija - enako iz okoljevarstvenih razlogov - nasprotuje širitvi koprskega pristanišča na tretji pomol. “Hkrati pa so dali vedeti, da slovenske oblasti ne bodo mogle sprejeti odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (Nek) brez italijanskega privoljenja”, je pojasnil Pahor.

Kot je zagotovil Pahor, z Berlusconijem pripravljata rešitev zapleta, čeprav, kot je opozoril, je “v tem primeru prostora za diplomacijo malo, ker se je treba držati pravnih norm”. Ne očitke opozicije, da pristojni okoljski minister Roko Žarnić o vsej zadevi ni bil obveščen, pa Pahor zagotavlja, da bodo pristojni obveščeni o rešitvah, ko bodo (in če bodo) pripravljene. “Mislim da to, da poskušava z Berlusconijem poiskati neko rešitev, kaže na željo, da se stvari uredijo v vzajemno korist,” je še dejal Pahor.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa je pojasnil vlogo Evropske komisije pri urejanju vprašanja plinskih terminalov. Ob tem Sloveniji in Italiji priporoča, naj nadaljujeta pogovore.

Potočnik je zatrdil, da bo Evropska komisija nedvomno zagotavljala, da se vprašanje plinskih terminalov rešuje v skladu s predpisi. Poleg tega je pomembno in prav, da Slovenija to vprašanje temeljito analizira ter da točno ve, kaj hoče, kaj želi in kaj lahko doseže, pravi Potočnik.

Na evropski ravni vprašanja, kot so plinski terminali v Tržaškem zalivu, ureja direktiva o okoljski presoji. Ta po Potočnikovih besedah državam nalaga, da večji projekti ne morejo biti odobreni brez presoje njihovih okoljskih učinkov in da se morajo v primeru čezmejnih projektov posvetovati s prizadetimi državami. “Ta direktiva pa sama po sebi ne prepoveduje odobritve projekta v primeru, da takšni učinki so. Skratka, je postopkovne narave,” je poudaril komisar.

Slovenija bi po njegovih besedah teoretično lahko izpodbijala gradbeno dovoljenje pred italijanskimi pravosodnimi organi, če bi menila, da evropsko ali italijansko pravo ni pravilno uporabljeno, a te možnosti, kot kaže, ne preučuje. Druga, bolj posredna možnost, ki jo je Slovenija tudi napovedala, je vložitev tožbe zoper Italijo, ker naj bi ta narobe uveljavila evropske predpise pri izdaji dovoljenja.

Evropska komisija mora po Potočnikovih besedah v primeru, ko bi bili projekti odobreni z dokončnim dovoljenjem, pa bi nevladne organizacije ali Slovenija dokazovale kršitve, po uradni dolžnosti presoditi, ali je šlo pri postopkih za kršitev evropskih predpisov.

Kot pomemben dejavnik za končno uporabno dovoljenje je komisar izpostavil upoštevanje skupnih ali kumulativnih učinkov vseh treh projektov, ki jih italijanska stran načrtuje v Tržaškem zalivu: terminala na morju, terminala na kopnem in plinovoda. Po njegovih informacijah je italijanska stran potrdila, da bo te učinke upoštevala. STA