Palestinci jutri v GS ZN po priznanje državnosti

NEW YORK> V GS ZN za razliko od Varnostnega sveta ZN članice ne morejo vlagati veta, tako da bo resolucija tako rekoč zagotovo sprejeta. V 193-članski GS ZN imajo namreč večino države, ki so naklonjene palestinskim prizadevanjem, za izglasovanje resolucije pa je potrebna navadna večina glasov.

Palestina s tem sicer ne bo sprejeta v ZN, vendar pa bo njen status iz entitete opazovalke povišan v državo nečlanico opazovalko. Pri tem velja omeniti, da je doslej že 132 držav Palestino priznalo kot državo.

Na zasedanju, ki se bo začelo v četrtek ob 21. uri po srednjeevropskem času, bo članice po napovedih tujih tiskovnih agencij nagovoril palestinski predsednik Mahmud Abas. Vodja palestinske delegacije pri ZN Rijad Mansur je v torek izrazil prepričanje, da se bo v četrtek v GS ZN zgodil “zgodovinski dogodek”.

ZDA in Izrael z diplomatsko ofenzivo

Palestinci so se na GS ZN obrnili, potem ko so jim septembra lani spodletela prizadevanja, da bi Palestina postala polnopravna članica ZN. Za tovrsten dvig statusa je namreč potrebna privolitev VS ZN, ZDA pa so dale jasno vedeti, da bodo na zahtevo v tej smeri vložile veto.

ZDA so skupaj z Izraelom v minulih dneh okrepile diplomatsko ofenzivo, s katero želijo preprečiti tudi dvig statusa Palestine v državo nečlanico opazovalko. Po mnenju ZDA in Izraela bi se morali Palestinci o svoji državnosti najprej pogajati z judovsko državo in z njo doseči mirovni dogovor, ne pa sprejemati enostranskih korakov na mednarodnem prizorišču.

Resnih mirovnih pogajanj ni bilo že več kot štiri leta. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je večkrat povedal, da si želi pogajanj brez postavljanja pogojev, a Palestinci v njih ne vidijo smisla, dokler Izrael nadaljuje s širitvijo in novimi gradnjami na zasedenih palestinskih ozemljih.

Nemčija proti, francija za

Do prizadevanj Palestincev v GS ZN so sicer hladni tudi nekateri ključni igralci v Evropi. Nemčija je tako odločno proti, je pa podporo Palestincem na drugi strani napovedala Francija. Palestinci pričakujejo podporo še nekaj evropskih držav, EU pa o tem, tako kot vedno, nima enotnega stališča. Kakšna bo drža Slovenije, za zdaj ni znano, je pa o tem danes za zaprtimi vrati razpravljal odbor DZ za zunanjo politiko.

Palestinci so prepričani, da bi dvig statusa v ZN okrepil njihove zahteve po vsesplošnem priznanju države Palestine na Zahodnem bregu, območju Gaze in v vzhodnem Jeruzalemu, ki jih je Izrael zasedel v bližnjevzhodni vojni leta 1967.

Iz Gaze se je sicer judovska država umaknila leta 2005, a to območje je vse odtlej pod njeno bolj ali manj ostro blokado. Skorajda tik pred predvidenim glasovanjem v GS ZN pa je na tem obubožanem palestinskem ozemlju, ki mu od leta 2007 vlada gibanje Hamas, prišlo do nove zaostritve.

Judovska država je namreč 14. novembra sprožila silovito obstreljevanje Gaze, ki je terjalo okoli 160 smrtnih žrtev. Sočasno so Hamasovi borci iz Gaze napadali Izrael, pri čemer je bilo ubitih šest ljudi. Izrael in Hamas sta nato 21. novembra s posredovanjem Egipta dosegla dogovor o prekinitvi ognja.

Obletnica razdelitve Palestine

Po mnenju nekaterih bi bilo tudi izraelsko ofenzivo na Gazo v določeni meri moč razumeti kot razkazovanje mišic v opozorilo Palestincem pred koraki v GS ZN. A na nek način je ta ofenziva Palestince celo okrepila in združila. Več visokih predstavnikov Hamasa, ki je že leta v sporu z Abasovim gibanjem Fatah, je namreč te dni podprlo korake v GS ZN, tudi v luči “zmage palestinskega ljudstva v Gazi”.

Palestinci so si 29. november kot dan glasovanja v GS ZN izbrali, ker gre za obletnico razdelitve britanskega mandata nad Palestino na arabski in judovski del (leta 1947).

Osnutek resolucije, ki so jo Palestinci v ponedeljek zaokrožili v ZN, poleg prošnje za “podelitev statusa države nečlanice opazovalke v ZN” govori tudi o “vnovični utrditvi pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti njihove države Palestine na palestinskem ozemlju, okupiranem od leta 1967”.

Unesco ostal brez denarja ZDA

Ob tem osnutek izraža tudi “nujno potrebo po obnovitvi in pospešitvi pogajanj v bližnjevzhodnem mirovnem procesu” za dosego “pravičnega, trajnega in vseobsegajočega mirovnega dogovora med palestinsko in izraelsko stranjo, ki razrešuje vsa še odprta ključna vprašanja, vključno z vprašanjem palestinskih beguncev, Jeruzalema, naselbin, meja, varnosti in vode”.

Sicer pa Palestinci računajo, da bi jim lahko dvig statusa v ZN odprl vrata v druga telesa ZN, kot je na primer Mednarodno kazensko sodišče (ICC), pred katerim bi lahko poskusili tožiti Izrael ali zahtevati razmejitev z Izraelom.

Palestinci naj bi vlogo za ICC že pripravili, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa naj bi pred kratkim palestinskemu pogajalcu Sajebu Erekatu naravnost dejala, naj si je ne drznejo vložiti.

Palestincem je lani uspelo doseči polnopravno članstvo v Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), a ta organizacija je posledično ostala brez denarja ZDA, ki so predstavljala 22 odstotkov njenega proračuna. Washington je takrat denar odtegnil tudi Palestincem.

STA