Papež: “Nimam več moči”
Ni je objavil na twitterju, a je novica kljub temu bliskovito obkrožila svet: papež Benedikt XVI. je med konzistorijem včeraj dopoldne v latinskem jeziku napovedal, da bo čez 17 dni odstopil.
VATIKAN> Osupnil je cerkvene kroge in ves svet, a je pojasnil, da je odločitev temeljito premislil in jo sprejel v dobro Cerkve. “Zaradi visoke starosti nimam več moči za opravljanje dolžnosti,” je dejal Benedikt XVI., ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 86 let.
“Nekateri so bili objokani”
“Nekega dne bo iz Vatikana odpeljal avto. V njem bo papež, ki ne bo več papež,” se je slikovito izrazil odgovorni urednik italijanskega časopisa La RepubblicaEzio Mauro. Kam bo odpeljal avtomobil? Še dopoldne so novinarji domnevali, da se bo Joseph Ratzinger preselil v samostan Švico, ki mu je posebej pri srcu. Papežev predstavnik za tisk Federico Lombardi pa je včeraj zgodaj popoldne pojasnil, da pot ne bo tako dolga. Ratzinger se bo 28. februarja, ko se ob osmih zvečer izteče njegov pontifikat, odpeljal v poletno rezidenco v Castel Gandolfo. Tam bo najverjetneje ostal ves čas izbire svojega naslednika, nato pa se bo vrnil v Vatikan. Prebival bo v stavbi, v kateri je bila do nedavnega samostanska klavzura in ki jo trenutno obnavljajo.
Kaj takega se ni zgodilo že 600 let. “Ko je papež odšel iz dvorane, smo kardinali v spontano oblikovanih manjših skupinah ganjeni komentirali papeževo odločitev. Prevladovala je žalost, občutek, da odhaja oče in voditelj, nekateri so bili objokani,” je o dogajanju na konzistoriju, na katerem je bilo približno 60 kardinalov, povedal slovenski kardinal Franc Rode. Tudi zanj je bila novica “popolno presenečenje”, čeprav, kot dodaja, ni bila povsem nepričakovana.
Rode pravi, da sta bila nekaj dni vnaprej obveščena le državni tajnik Tarcisio Bertone in dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano. “Ta odpoved je imperativ njegove vesti. Zato, kljub prigovarjanju nekaterih, ni spremenil svoje osebne odločitve,” je poudaril Rode. Papež je bil po njegovih besedah včeraj res videti šibak. “A njegov duh je čil in zdrav, jasen in prodoren kot vedno,” je zapisal Rode.
Tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Tadej Strehovec je naštel papeževe odločitve, ki so zaznamovale življenje in organiziranost slovenske Cerkve: Slovenija je dobila tri nove škofije, mariborska škofija je postala nadškofija, papež pa je razglasil tudi prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta.
Beli dim do velike noči?
Kardinali bodo novega papeža najverjetneje izvolili do velike noči, je potrdil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.
To se bo zgodilo na konklavu, zboru kardinalov, ki ga bodo sklicali od 15 do 20 dni po odstopu sedanjega papeža. Papeža volijo kardinali, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let, njihovo število pa ne sme presegati 120.
Volitve papeža so tajne, za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov navzočih kardinalov z volilno pravico.
Kardinali so med volitvami zaprti v Sikstinski kapeli, oči sveta pa so uprte v dimnik kapele, iz katerega se pokadi bel dim, ko izberejo novega poglavarja Cerkve.
Bo Neevropejec?
Benedikt XVI.: “Odločitev o odstopu sem sprejel po dolgem premisleku v dobro Cerkve.”
Ugibanja o novem papežu so se že začela, a so zelo neuradna. Po pisanju tujih agencij bi Rimskokatoliška cerkev tokrat utegnila dobiti prvega neevropskega poglavarja. Poznavalci so možnosti pripisali Odilu Schererju, nadškofu brazilskega Sao Paola. Na afriški celini bi bil v ožjem izboru lahko nadškof ganskega Cape Coasta Peter Turkson, s katerim bi Cerkev dobila prvega temnopoltega papeža. Med Evropejci naj bi bili favoriti dunajski nadškof Christoph Schönborn, tesen sodelavec Benedikta XVI., milanski nadškof Angelo Scolo in budimpeštanski Peter Erdö. Med tako imenovane “papabile”, kandidate za papeža, uvrščajo še nadškofa Buenos Airesa in honduraške Tegucigalpe.
KATJA GLEŠČIČ, agencije
