Papež Frančišek daroval umestitveno mašo
Papež Frančišek je danes v Vatikanu daroval svojo umestitveno mašo in tako uradno začel pontifikat. Prejel je ključna simbola papeštva, palij in ribiški prstan. V pridigi je pozval k varovanju celotnega stvarstva in menil, da bi se moral papež posvetiti predvsem najšibkejšim.
VATIKAN> Maše se je udeležilo več sto tisoč vernikov in 132 vladnih delegacij.
Papež se je okoli 9. ure najprej v odprtem vozilu popeljal med zbrano množico vernikov. Bilo naj bi jih najmanj 200.000, ki so ga navdušeno pozdravljali. Ob prihodu v baziliko svetega Petra se je ustavil ob grobu svetega Petra, ki leži pod glavnim oltarjem bazilike. Sledila je procesija proti oltarju pred baziliko, kamor so prinesli tudi ribiški prstan in palij.
Palij je isti, kot ga je nosil že njegov predhodnik Benedikt XVI. Gre za volnen trak, ki se ga nosi prek ramen in ponazarja vlogo Jezusa kot dobrega pastirja. Pet rdečih križev na njem simbolizira rane križanega Kristusa.
Ribiški prstan in palij
Ribiški prstan, izdelan iz pozlačenega srebra, nosi podobo svetega Petra, ki v rokah drži ključe - podoba ponazarja trenutek, ko je Peter dobil ključe do nebes. Prstan je v začetku služil tudi kot pečat, a danes ima papež ločen pečat.
Pri oltarju je kardinal protodiakon Jean Louis Tauran na Frančiškova ramena položil palij, dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano pa mu je nadel ribiški prstan.
Frančišek je šele zatem začel z darovanjem maše, pri kateri je somaševalo še okoli 180 duhovnikov, vključno s kardinali, patriarhi, nadškofi in Adolfom Nicolasom, vodjo reda jezuitov, kateremu pripada tudi Frančišek.
V pridigi je papež pozval k varovanja celotnega stvarstva, vseh živih bitij in okolja. K temu je pozval tudi tiste na odgovornih položajih v politiki in gospodarstvu, za zgled pa postavil svetega Jožefa, ki goduje prav danes.
“Vse je zaupano v varstvo človeku. Ko človek ne izpolni svoje odgovornosti, ko ne skrbimo za stvarstvo in brate, svoje mesto najde uničenje,” je dejal in dodal, da ne smemo dopustiti, da bi “znamenja smrti in uničenja spremljala pot sveta”.
Žal se v vsakem obdobju najdejo ljudje, kot je bil Herod, ki “snujejo načrte smrti, uničijo in izmaličijo obraz človeka”, je dejal. Kot pa je dodal, mora človek, ki želi zaščiti svet, najprej očistiti svoje srce. “Sovraštvo, zavist in napuh omadežujejo življenje,” je posvaril papež Frančišek.
Človek se ne sme bati dobrote in nežnosti
Poleg tega pa je papež spomnil, da se človek ne sme bati “dobrote in nežnosti”. Tudi papež bi si moral pri opravljanju svoje službe za zgled vzeti “skromno in konkretno delo svetega Jožefa” in se predvsem posvetiti najšibkejšim in revnim, je menil. “Le kdor služi z ljubeznijo, lahko varuje,” je dejal.
Sveti Jožef, ki je zavetnik vesoljne Cerkve, je namreč po njegovih besedah primer človeka, ki je prevzel odgovornost za svojo družino in celotno stvarstvo. Kot je poudaril, umestitvena maša sovpada z godom njegovega predhodnika Josepha Ratzingerja, kateremu se je tudi zahvalil za njegovo službo v korist Cerkve.
Maše so se udeležili številni državni voditelji z vsega sveta. Papeževo rodno Argentino je zastopala predsednica Cristina Fernandez de Kirchner, poleg nje pa so bili tam tudi drugi voditelji držav Latinske Amerike. V imenu ZDA je bil tam podpredsednik Joe Biden.
Papeža so na odgovorno pot pospremili tudi številni evropski voditelji, med drugim nemška kanclerka Angela Merkel in španski premier Mariano Rajoy. Tam sta bila tudi predsednik EU Herman Van Rompuy ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso.
Slovenijo je v Vatikanu zastopal predsednik republike Borut Pahor, ki se je s papežem nato tudi rokoval. V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) pa sta se slovesne maše udeležila ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK Anton Stres ter mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK Marjan Turnšek.
V Rimu poostreni varnostni ukrepi
Papež je po maši v baziliki svetega Petra sprejel vse vladne delegacije, številni pa so mu predali manjša darila.
Prek ogromnih zaslonov so umestitveno mašo svojega rojaka spremljali tudi na trgu pred katedralo v Buenos Airesu, kjer je kardinal Jorge Mario Bergoglio še kot buenosaireški nadškof daroval maše.
Dogodek je potekal ob močno poostrenih varnostnih ukrepih. Na delu je bilo več tisoč pripadnikov varnostnih sil, nad Rimom pa so veljale drastične omejitve zračnega prometa.
Več kot milijarda katoličanov je 266. papeža dobila minulo sredo, na drugi dan konklava in v petem krogu glasovanja. Kardinal Jorge Mario Bergoglio je postal prvi papež iz Latinske Amerike in prvi jezuit na tem položaju. Cerkev je začela novega voditelja iskati potem, ko je konec februarja s položaja odstopil Benedikt XVI.
STA
